Odgovor: Lastninska pravica na nepremičnini se lahko odvzame (seveda proti odškodnini ali nadomestilu v naravi), lahko pa se tudi omeji s pravico uporabe za določen čas, kakor tudi obremeni z začasno ali trajno služnostjo.
Bistven pogoj je izkazana javna korist. Razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninske pravice sta dopustni le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno (!) potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju (!) s posegom v zasebno lastnino.
Razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninske pravice ni dopustna, če občina razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena.
Vprašanje: Kako poteka postopek razlastitve? Ali je med postopkom razlastitve nepremičnine dopustno razpolaganje s tako nepremičnino?
Odgovor: Upravni organ izda o začetku razlastitvenega postopka odločbo, v kateri ugotovi, ali je javna korist izkazana, in odloči o uvedbi postopka razlastitve.
Dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan, nista dopustna promet z nepremičnino (denimo prodaja, oddaja v najem) ali njeno bistveno spreminjanje (denimo adaptacija), razen prodaje razlastitvenemu upravičencu oziroma prodaje tretji osebi, če se razlastitveni upravičenec s tem strinja. Pravni posel, sklenjen v nasprotju s tem pravilom, je torej ničen.
