Opravičujemo se, da ste begunci kot zveri v blatu, na dežju, mrazu, brez vode in prepotrebne prehrane. Izjeme potrjujejo pravilo. Zbolevajo vaši majhni otroci, izčrpani, bosi so ljudje, noseče ženske, sladkorni bolniki, ki gazijo brez smerokazov. Grozimo vam z represivnim aparatom: z vojsko, ki nosi mitraljeze, s policijo, z bodečo žico in ograjami. Izničili smo vas kot ljudi, razčlovečili smo vas. Oprostite!
A tako moramo delati, če hočemo z vsemi močmi braniti slovenske interese. Pred kom ali čim brani Slovence naša politika?
Pred urinom in blatom za ograjami, ker begunci nimajo normalnih vecejev in kopalnic.
Pred gorami odpadkov, ker prišleki nimajo energije, moči niti kontejnerjev, da bi jih pospravili.
Branimo vas pred ognjem, ki ga povzročajo migranti, da se lahko pogrejejo. Dobro veste, da se ne smejo greti, ker s tem ogrožajo prebivalce. Prebivalci se sicer ne pritožujejo, čeprav imajo vso pravico. Z vso pravico pa se pritožujemo mi politiki, ker moramo besedovati pozno v noč ob vodi, kavici, brez večerje o reformi vojaških pooblastil.
Sredi pušk in bajonetov, sredi mrkih straž... S čim se tu lahko branijo begunci?
Ne sprašujte nas, spoštovani narodnjaki. Za marsikaj ni odgovora, a vse je, kot doslej, namenjeno za blaginjo Slovenije ter dobrobit naroda. Tudi mi politiki smo obnemogli, utrujeni. Upamo, da imate tudi vi razumevanje za nas in nas boste ponovno volili. Razumeti morate, da politiki premalo spimo, ker noč in dan bedimo nad krizo begunskega vprašanja in krizo EU. Prav zato pride do nerazumnih rešitev. Povsem upravičeno. Noč brez spanja namreč prinaša tudi čudežne ukrepe: humanost, ograja, žica, ukrepi presenečenja, avtobusi, ki jih ni, vlaki, ki prihajajo in odhajajo brez pravega reda v napačno smer.
Če bo šlo tako dalje, je možen razpad EU! Pomota! EU ne bo razpadla. Padla je na glavo, v paradoks. Iz tega labirinta pa ni rešitve. Einstein je rekel: Bog se ne kocka. A tokrat se bo moral krepko »skockati«, če bo želel rešiti ta gordijski vozel vojn, sovraštva, ta (ne)človeški rasizem, ki ga obrača kapital.
Verjetno se vam, spoštovani bralci, dozdeva, da je tole pisanje znanstvena fantastika. Sanjajmo o njej skupaj. Upam, da se ne bomo prebudili, saj je sedanjost preveč kruta. Še pravica in resnica sta oslepeli.
Darja R. Gorup, Ljubljana
