»Kaj je prispevek vaše države k razvoju evropske ideje?« sem vprašanje prevedel v jezik visoke politike. Zadrega in nejevolja sta postali bolj odločni.
Nekdanji madžarski premier Ferenc Gyurcsány je bil leta 2007 v Lendavi med prvim skupnim zasedanjem slovenske in madžarske vlade navdušen nad vprašanjem, vendar se ni mogel spomniti odgovora. »Madžarska je most med vzhodom in zahodom,« je potem na hitro sklenil.
Nedolžni časi.
Osem let pozneje sem odgovor dobil.
»Več sto tisoč ljudi, ki so iz druge kulture, je že prestopilo naše meje in še več jih je pred pragom,« je najnovejšemu slovenskemu predsedniku vlade razlagal zadnji madžarski premier. »Če nam tega ne bo uspelo preprečiti, enostavno ne bo več takšne Evrope, za kakršno smo se toliko borili.«
Ponudil je pomoč v boju proti multikulturalizmu Zahodne Evrope, ki ogroža krščanske temelje naše celine. Most med vzhodom in zahodom je trdna železna zavesa, ki jo branijo Poljaki, Madžari, Čehi in Slovaki.
Skoraj se mi je zdelo, da v Lendavi slišim Jezusa, ki protestira v ruščini. »Tovariši. A ste se vi učili o evropskih temeljih iz Stalinovih zbranih del?«
Amen.
