Potem ko so lani večini slovenskih naravnih zdravilišč znižali prihodki, v veliki meri zaradi slabega vremena sredi poletne sezone, jim je šlo letos vreme zelo na roke, doseženi rezultati pa so bistveno boljši. Kljub precejšnjemu upadu ruskih gostov.

Toda zaradi uvedbe oziroma zvišanja koncesnin za uporabo termalne vode so na vidiku že nove težave.

Rast nočitev zaostaja za rastjo števila gostov

Slovenske terme je v prvih devetih mesecih letošnjega leta obiskalo 514.000 gostov, kar je 5,4 odstotka več kot v enakem obdobju lanskega leta. Medtem ko se je število domačih gostov zvišalo za dobrih sedem odstotkov, je rast obiskov tujih gostov znašala manj kot tri odstotke.

Rasti števila gostov pa ni sledila rast ustvarjenih nočitev. Slednja se je v prvih treh četrtletjih letos zvišala le za 1,1 odstotka, na 2,06 milijona prenočitev. Pri tem se je število nočitev domačih gostov zvišalo, tujcev pa znižalo, predvsem zaradi Rusov. Njihovo število se je sicer znižalo za tretjino, število nočitev pa še bolj. S tem so Rusi zdrsnili s tretjega na peto mesto. Prvo mesto s skoraj deset odstotki vseh nočitev v naravnih zdraviliščih zasedajo Avstrijci, sledijo pa jim Italijani.

»Če bi bil obisk Rusov enak kot lani, bi marsikatero zdravilišče najverjetneje poslovalo še bolje. Rusi imajo namreč najvišjo dobo bivanja, ki v povprečju znaša več kot 10 dni. Hkrati potrošijo tudi več za razne dodatne zdraviliške storitve,« je dejal direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer. Izjemno »hvaležni« gostje prihajajo tudi iz arabskih zalivskih držav. »Družina iz Kuvajta zapravi več kot cel avtobusov Avstrijcev. Ker je pri njih običaj, da obdarujejo številno sorodstvo, se dogaja, da nakupljeno blago v domovino vozijo celo z zabojniki,« je pojasnil Altbauer.

V družbi Sava Turizem, ki obvladuje Terme 3000 Moravske toplice, Terma Banovci, Terme Ptuj, Zdravilišče Radenci in Terme Lendava, so se v prvih osmih mesecih letošnjega leta prihodki od prodaje zvišali za skoraj šest odstotkov, na 44,7 milijona evrov. V prvih devetih mesecih je Sava Turizem ustvarila skoraj 883.000 nočitev, kar je 4,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Z rezultati letošnjega leta so zadovoljni tudi v Termah Čatež, pri čemer je bil avgust najboljši mesec v zgodovini družbe. V tem času so gostje ustvarili 520.000 nočitev, kar predstavlja rast za 3,7 odstotka, in kupili skoraj 172.000 dnevnih vstopnic oziroma tri odstotke več kot v enakem obdobju lani.

Visoke rasti beležijo tudi v Termah Dobrna. V prvih treh četrtletjih letošnjega leta so namreč dosegli 14-odstotno rast nočitev (okrog 76.000 nočitev), kar jih po pojasnilih prvega moža družbe Aleša Semeje med vsemi zdravilišči, ki so vključena v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (skupaj je vključenih 14 zdravilišč), uvršča na prvo mesto po medletni rasti nočitev. Medtem so se v prvem polletju 2015 prihodki od prodaje Term Dobrna zvišali za 10 odstotkov.

Načrtovane lastniške spremembe

V Thermani Laško so po potrjeni prisilni poravnavi vse niti v roke prevzeli v slabi banki. Kot so pojasnili v družbi, za njihov nakup obstaja interes, o podrobnostih prodajnega postopka, ki je v pristojnosti lastnikov in finančnih upnikov, pa niso seznanjeni. Finančnim težavam Thermane je botrovala kar 75-milijonska naložba v nov zdraviliško-turistični kompleks. Pod vodstvom zdajšnjega direktorja Andreja Bošnjaka so v družbi sicer ugotovili, da je dejanski obseg nepremičnin za 10.000 kvadratnih metrov manjši od stanja v zemljiški knjigi. Kaj je v ozadju tolikšnega odstopanja, zaposluje celjske kriminaliste. Od januarja do avgusta letos so v Thermani prihodke od prodaje zvišali za pet odstotkov.

Med naravnimi zdravilišči, v katerih lahko pričakujemo lastniške spremembe, so tudi Terme Topolšica in Terme Zreče. Za slednje, ki delujejo v okvirju Uniorja, v nedavnem prodajnem postopku ponudbe ni oddal nihče. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so v Termah Zreče realizirali 85.530 nočitev, kar je dva odstotka več kot v primerljivem obdobju lani. Za dva odstotka je bil višji tudi dosežen promet. Po več izgubarskih letih, predvsem zaradi okrog 13-milijonske naložbe v nov velnes in apartmajski kompleks, so poslovanje stabilizirali tudi v Termah Topolšica. Po pojasnilih direktorice Lidije Fijavž Špeh se je visoka naložba pred leti izkazala za pravilno, tako kot lani pa tudi letos načrtujejo poslovanje z dobičkom.

Eno od redkih naravnih zdravilišč, ki se jim je število gostov letos znižalo, so Terme Krka. V prvem poletju letos je bila prodaja zdraviliško-turističnih storitev nižja za tri odstotke in je znašala 14 milijonov evrov. V največji meri je bil takšen rezultat posledica zmanjšanega števila napotitev na zdraviliško zdravljenje po operacijah na srčno-žilnem sistemu, so pojasnili v družbi. Letos načrtujejo boljše poslovanje kot lani.