Nove protihrupne ograje na avtocestnem odseku Celje–Arja vas, ki so Dars stale dobrih devet milijonov evrov, očitno ne zagotavljajo ustrezne zaščite pred hrupom.
To je ključna ugotovitev prvih meritev, ki jih je septembra opravil oddelek za gradbeno fiziko pri Zavodu za gradbeništvo (Zag). Iz njih izhaja, da ograje na avtocestnem odseku med Celjem in Arjo vasjo omogočajo zaščito pred zvokom do največ 20 decibelov. To je manj od minimalne zahteve iz Darsovih smernic za gradnjo protihrupnih ograj. Te namreč predpisujejo, da morajo protihrupne ograje ob slovenskih avtocestah zagotavljati izolativnost za zvok, ki doseže najmanj 25 decibelov. Ta pogoj je Dars objavil tudi v javnem naročilu za gradnjo teh ograj, ki ga je objavil aprila 2013 in ga jeseni istega leta oddal hrvaško-slovenskemu konzorciju Werkos Osijek-Fracasso RI-Godina.
Ograja »padla« pri meritvah v laboratoriju
Strokovnjaki Zag, ki skupaj z Inštitutom za gradbene materiale (Igmat) za Dars preverjajo kakovost protihrupnih ograj, so prve meritve na terenu izvedli sredi septembra. Na podlagi meritev v posameznih frekvenčnih pasovih na štirih mestih na obeh straneh avtocestnega odseka so nato izračunali, da raven zvočne izolativnosti le na enem mestu znaša predpisanih 25 decibelov, na preostalih treh pa le od 14 do 18 decibelov. Dva vzorca, med njima tudi za Dars najugodnejšega, je Zag nato preveril še v laboratoriju. To je storil tako, da je elemente iz merjenih polj protihrupne ograje demontiral in prepeljal v Ljubljano. Rezultat: v laboratoriju izmerjena zvočna izolativnost obeh vzorcev je znašala 15 oziroma 20 decibelov. Po tem kriteriju so na Zagu protihrupno ograjo med Celjem in Arjo vasjo razvrstili v kategorijo B2 (od 15 do 24 decibelov). Po Darsovih smernicah je predpisana kategorija za protihrupne ograje B3, torej od 25 do 34 decibelov. Isti pogoj je zajemalo tudi javno naročilo.
Zag je z vmesnim poročilom o rezultatih teh meritev že seznanil Dars. »Po uveljavljeni praksi so po dokončanju gradnje protihrupnih ograj predvidene terenske meritve izolativnosti in absorpcije. Analize so še v teku, zato končno poročilo še ni bilo predano,« so nam pojasnili na Darsu. Obenem so priznali, da od izvajalca del še niso prejeli vseh dokazil o zanesljivosti in skladnosti s smernicami, ki jih mora ta predati do prevzema del. Kdo bo torej odgovoren za odpravo napak? »Kakršne koli pomanjkljivosti ali odstopanja je v skladu s pogodbenimi določili dolžan odpraviti izvajalec,« poudarjajo v družbi, ki jo vodi Matjaž Knez. Konzorcij, ki ga vodi Werkos, te protihrupne ograje gradi tudi na sosednjem odseku Celje–Dramlje, za kar bo od Darsa prejel 8,9 milijona evrov.
Moreč videz ograj zgrozil krajinske arhitekte
Gre sicer le za novo v seriji težav, ki v zadnjih letih spremljajo Dars pri 61 milijonov evrov vrednem projektu protihrupnih ograj na posameznih delih slovenskega avtocestnega omrežja, za katerega je pridobil 42 milijonov evrov sredstev iz evropskega kohezijskega sklada. Na odseku severno od Celja se je zapletlo že pri oddaji javnega naročila. Na Darsu so ponudbe prvič odprli maja 2013. Zaradi pritožbe enega od ponudnikov, hrvaškega Fracasso RI, ki ji je državna revizijska komisija ugodila, so morali na Darsu ponudbe zbirati še enkrat. Na obeh odsekih med Arjo vasjo in Dramljami je bil najugodnejši hrvaško-slovenski konzorcij. Na razpisu je premagal Strabag, dunajski GK Construction, VOC Celje, družbo Adriaing in Kostak, ki se je za posel potegoval skupaj z Rafaelom in SŽ-ŽGP. Ti podjetji protihrupne ograje gradita na odseku Vrhnika–Brezovica.
Že ob začetku gradnje se je na Dars usul plaz kritik tudi zaradi morečega videza pretežno sivih in na posameznih mestih domnevno celo previsokih ograj. Društvo krajinskih arhitektov Slovenije je tako v začetku leta Dars pozvalo, naj ponovno preuči upravičenost oblike in višino protihrupnih ograj. »Zgrajene ograje sicer varujejo okoliške prebivalce pred čezmernim hrupom, hkrati pa so moteče za prebivalce neposredno ob avtocesti zaradi zmanjšanja osončenja predvsem v zimskem času. Pri nekaterih objektih ograje v višino segajo do venca hiš, te pa so od ograje oddaljene le deset metrov ali manj,« so sporočili iz društva.
Dars: Ograje so načrtovali strokovnjaki
Na nekaterih mestih so protihrupne ograje visoke tudi do sedem metrov, kar pomeni, da so načrtovane za povprečni letni promet do 90.000 vozil dnevno. To je dvakrat več od sedanjega obsega prometa med Arjo vasjo in Dramljami. »Zagotovo hrup linearno ne narašča z rastjo prometa. Več avtomobilov na avtocesti namreč pomeni, da ti vozijo počasneje. Dopuščam možnost, da se je pri napovedih prometa v prihodnosti pretiravalo,« je lani za Dnevnik dejal upokojeni profesor ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo dr. Alojzij Juvanc, nekdanji predsednik Darsovega projektnega sveta. Očitke o preobsežnosti projekta protihrupnih ograj so takrat na Darsu zavrnili. Že lani pozimi pa so ograje otežile tudi zimsko vzdrževanje avtocestnega odseka pri Celju. Darsova zimska služba je namreč morala sneg, odrinjen na odstavne pasove, odvažati s tovornjaki, saj ga niso mogli odmetati čez previsoke ograje, to pa je zmanjšalo tudi pretočnost avtoceste.
»Karakteristike protihrupnih ograj so bile določene skozi proces pridobivanja ustrezne projektne dokumentacije, pri njeni izdelavi pa so sodelovali ustrezni strokovnjaki,« so poudarili na Darsu.
