V Svetovni zdravstveni organizaciji so pred časom zapisali, da polovica evropskega prebivalstva živi v hrupnem okolju in da ima tretjina težave s spanjem zaradi hrupa. Zaradi preveč hrupnih sosedov se skoraj 10 milijonov Evropejcev preseli v pričakovano mirnejša okolja.
Pri nas področje motečega hrupa v stanovanjskih soseskah obravnavajo zakon o javnem redu in miru ter po njem povzeti občinski odloki ter hišni redi, ki jih v večstanovanjskih stavbah lahko sprejmejo etažni lastniki.
Četudi na prvi pogled kaže, da je z zakonom in predpisi vse urejeno, se ljudje še vedno srečujejo z neprijetnim hrupom in ne vedo, kam in na koga naj se obrnejo, kadar s preglasnim sosedom, ki si denimo nedeljo izbere kot dan za prenovo stanovanja, ne najdejo skupnega jezika in razumevanja.
V Brežicah že nekaj časa deluje društvo Anti Noise, katerega predstavnik Davorin Kugler na problem težko obvladljivih motenj nedeljskega miru opozarja že dalj časa in vneto pošilja dopise pristojnim ustanovam. V njih jih opominja na pomanjkljive predpise in posledično nemoč tistih, ki se ob nedeljah pred motečim in škodljivim hrupom ne morejo braniti, vendar omembe vrednega odziva še ni dočakal.
Različne pravice do nedeljskega miru
Kot nam je pred časom povedal, se mu zdi najbolj moteče to, da zakon o javnem redu in miru kot čas počitka, v katerem povzročanje hrupa ni dovoljeno, za vse dni v tednu omenja le obdobje med 22. in 6. uro, pravice ljudi do celodnevnega nedeljskega miru pa ne.
Večina občin vprašanje nedelj rešuje z občinskimi odloki o javnem redu in miru, vendar sila različno. Medtem ko veliko število občin ob nedeljah poleg ostalega ne dovoljuje hrupnih del pri prenovah stanovanj, denimo brežiški odlok ob nedeljah in praznikih ne dovoljuje zgolj uporabe kosilnic za urejanje zelenic.
»Pri pripravi odloka o javnem redu in miru se za širše omejitve nismo odločili, ker smo ocenili, da je smiselno omejiti samo košnjo, medtem ko druga domača opravila, ki se praviloma izvedejo enkrat na leto, ne bi smela biti moteča v takšni meri, da bi presegala običajne meje medsosedske tolerance,« skopi odmerek svojega odloka pojasnjujejo na brežiškem gospodarskem oddelku ter dodajajo, da lahko etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah temeljna pravila sosedskega sožitja določijo s hišnim redom. V primeru grobih kršitev tega reda stanovalci zoper kršitelja namreč lahko vložijo izključitveno tožbo, ki predstavlja poseben institut prava etažne lastnine, uporabi pa se lahko, kadar kršitelj kljub opominu svojo motečo dejavnost nadaljuje. »Zaradi tega instituta menimo, da dodatno urejanje problematike v občinskih predpisih ni potrebno,« pravijo v Brežicah.
Želijo enostavne in jasne predpise
Stanovalci večstanovanjskih stavb, s katerimi smo se pogovarjali, temu pojasnilu niso naklonjeni in bi raje videli, da v Brežicah pri urejanju te občutljive zadeve sledijo večini drugih občin, ki imajo področje omejevanja hrupa v času nedelj dosti natančneje obdelano.
Z njimi soglaša tudi vodja krškega medobčinskega inšpektorata Martin Cerjak, vendar pri tem opozarja, da je nemogoče nadzirati in izvajati ukrepe, če ni zelo natančno določeno, v katerih primerih gre za moteče dejavnosti, ki jih je treba preganjati. »V večstanovanjskih objektih, kjer so mnogokrat odnosi konfliktni, bi v nasprotnem primeru to pomenilo konstantne prijave med sosedi. Zaradi kupa postopkov bi se medsosedski spori najverjetneje le še poglabljali,« meni Cerjak in dodaja, da je visoko raven hrupa težko definirati. »Za nekoga je to zvok sesalnika ali mešalnika, za drugega udarjanje žoge ob asfalt, za nekoga spet minuta vrtanja pri namestitvi slike. Vse to so ljudje navajali v prijavah, ki so nam jih posredovali,« se dosedanjih izkušenj dotakne naš sogovornik.
Po njegovem bi bilo mogoče postaviti splošni normativ, da se ob nedeljah in praznikih nič ne dela oziroma da lahko samo pooblaščeni upravljalci izvajajo jasno definirana nujna vzdrževalna dela, vse drugo pa se prepove. »Zakaj končno ne, če je to sprejemljivo za večino?« se sprašuje in dodaja še osebno zaključno misel: »Mnogo področij hrupa je po eni strani stvar tolerance in strpnosti, po drugi pa stvar ozaveščenosti in spoštovanja drugega. Kakšna je zavest na splošno v naši družbi, nam je znano, spremembe 'v glavah' pa tako neverjetno počasne, da težko razumemo.«
