Jankovićeva prometna reforma je obrodila prve sadove: Prometa na vpadnicah je manj

Na vpadnicah manj vozil

Čeprav na mestni občini poudarjajo, da leta še ni konec in da uspešnost še preverjajo – prav tako določene prometne ureditve še gradijo –, je že zdaj jasno, da so ukrepi za zmanjšanje motornega prometa na glavnih treh mestnih vpadnicah obrodili sadove. Številke kažejo, da bodo zastavljene vmesne cilje celo presegli, saj se je promet drastično zmanjšal predvsem na Dunajski cesti, medtem ko nam podatkov za Tržaško cesto z mestne občine niso posredovali.

Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora, pravi, da so bili za zmanjšanje motornega prometa narejeni ukrepi v pravo smer in da mesto že na prvi pogled daje vtis, da so se v njem spremenile potovalne navade. »Čeprav so doseženim ali celo preseženim ciljem morda botrovali tudi zunanji dejavniki, na primer gospodarska kriza, je vse skupaj zelo pohvalno,« meni Peterlin. Kot najpomembnejši dosedanji ukrep vidi uvedbo rumenih pasov za javni promet. »S tem so bili avtomobili neposredno prikrajšani za en vozni pas.« Potovalni čas avtobusov na vpadnicah se je zaradi tega skrajšal za 3 do 5 minut, povprečne hitrosti avtobusov pa so se s 14 dvignile na 18 kilometrov na uro.

»Pomembno je tudi zaprtje osrednjega dela Slovenske ceste, s čimer se je zmanjšal tranzitni promet skozi mestno središče. Tudi širjenje območij za pešce na neki način zmanjšuje privlačnost za avtomobiliste,« pravi Peterlin. Res pa je, poudarja, da bo za končno oceno treba pogledati tudi podatke o prerazporeditvah prometa. »Če zapreš eno cesto, moraš prešteti promet na cestah, na katere se lahko promet preusmeri. In zagotovo se je na določenih ulicah ali cestah promet povečal. Tudi zato, ker se še obnavlja južni del Slovenske ceste.«

Javni promet krepko pod načrti

Že zdaj pa je jasno, da na mestni občini in v LPP ne bodo dosegli zastavljenega cilja povečati uporabo javnega prevoza. Še več: število vseh potovanj na letni ravni se je celo zmanjšalo. Leta 2010 so v LPP beležili skupno dobrih 42.000 validacij z urbano, medtem ko je bilo lani vseh potovanj le še slabih 40.000. A število validacij z urbano je le en kazalnik, pravijo v Javnem holdingu Ljubljana in poudarjajo, da se število uporabnikov v mestnem prometu vendarle povečuje. Leta 2010 je namreč vsaj eno vožnjo z urbano opravilo dobrih 465.000 uporabnikov, lansko leto pa skoraj 100.000 več. Po tem kriteriju se je torej število uporabnikov javnega potniškega prometa v zadnjih štirih letih povečalo za skoraj 19 odstotkov.

Na vprašanje, zakaj se po njihovem mnenju zmanjšuje število skupnih potovanj na leto, v LPP odgovarjajo, da zaradi povečevanja števila brezposelnih (!) in sprememb kulture mobilnosti v urbanih središčih. »Čeprav ima uporabnik mesečno urbano, v mestu tudi kolesari ali hodi peš. Kartica urbana namreč omogoča intermodalno potovanje s kombinacijo avtobusa, kolesa (Bicikelj) in parkiranja osebnega vozila.«

Število kolesarjev se povečuje

Po raziskavi iz projekta Civitas Elan je delež poti, opravljenih s kolesom, od leta 2009 z 10 narasel na skoraj 13 odstotkov. To potrjujejo tudi števci kolesarjev na Dunajski in Celovški cesti ter Drenikovi ulici. Cilj mestne občine je bil, da letos omenjene tri lokacije prevozi 2,8 milijona kolesarjev. Če predpostavljamo, da se bo tudi v drugi polovici letošnjega leta nadaljeval podoben trend, se jim bodo želje skoraj uresničile. Na občini menijo, da je k ugodnim kolesarskim trendom veliko pripomogel tudi sistem izposoje koles Bicikelj, ki trenutno po mestu vključuje 36 postaj in 360 koles ter s katerim je bilo do konca letošnjega septembra opravljenih več kot tri milijone voženj.

V Ljubljanski kolesarski mreži pravijo, da se »zadeve dogajajo«, vendar želijo, da bi se mestne kolesarske površine sanirale hitreje in sistematično ter da bi se zagrizlo tudi v večje projekte. »Tako imenovani rodeo odseki se ne popravljajo, prav tako ne kolesarske steze, ki so poškodovane od drevesnih korenin. Eklatanten primer je območje Bežigrajskega dvora ob Dunajski cesti,« opozarja Luka Gabršček iz Ljubljanske kolesarske mreže. Med neizpolnjenimi obljubami je izpostavil še nedosledno zimsko pluženje kolesarskih površin, ki pridejo na vrsto šele nekaj dni po cestah in pločnikih.

Števila pešcev ne spremljajo

V Ljubljani naj bi se do konca letošnjega leta povečal tudi delež hoje, in sicer za 20 odstotkov. Na mestni občini pravijo, da hojo spodbujajo predvsem z omejevanjem motornega prometa na javnih površinah in s prenovami javnega prostora. »Površine za pešce v središču mesta smo od leta 2007 povečali za kar 620 odstotkov,« so poudarili, a s konkretnimi podatki niso postregli. Peterlin poudarja, da pri pešcih drugače kot z anketo želenih podatkov ni mogoče pridobiti. Pri tem ni pomembno število pešcev, dodaja, temveč je treba preveriti, kolikšen delež ljudi hodi peš po določenih opravkih in kako se je to spremenilo glede na preteklost.