Jeseni je v naravi živopisno, na vrtu pa turobno. Zato pa se v začetku novembra (ponekod že konec oktobra) zgodi nekaj, kar vsakega vrtnarja navdihuje do skoraj umetniških višav. Sajenje čebulnic – tulipanov, narcis, anemon, vse bolj popularnih okrasnih lukov, hijacint. Z mislijo na eksplozijo barv prihodnjo pomlad z veseljem kopljemo po zemlji tudi, ko nas že pošteno zebe v roke. S cvetočimi pomladnimi čebulnicami in gomoljnicami je tako, da vedno obstaja dilema, ali jih spomladi pustiti v zemlji ali ne. Načeloma narcise, žafrane ali hrušice pustimo v zemlji in se bodo same razrasle. Tulipane pa brez dileme vsako leto moramo izkopati, posušiti in jeseni ponovno posaditi.

Bolje pregloboko kot preplitvo

Seveda je pri sajenju tulipanov spet dvom. Nekateri priporočajo, da se jih sadi bolj zgodaj, konec septembra, češ da se tako lahko ukoreninijo. A za to ni prave potrebe. Tudi v celinskem podnebju jih lahko brez nadaljnjega posadimo pozno jeseni. Kljub temu bodo zacveteli do velike noči, če je ta bolj pozno, ali najkasneje do dneva zmage. Različna so tudi priporočila o tem, kako globoko je treba saditi tulipane. Nekateri priporočajo globino najmanj dveh čebulic, drugi treh, spet drugi da morajo biti posajeni od deset do petnajst centimetrov pod zemljo. Pravzaprav velja le eno pravilo: bolje pregloboko kot preplitvo. Konsenz ni dosežen niti v tem, ali naj se grede s posajenimi tulipani zastirajo z listjem ali ne. Če imate na vrtu drevesa, ne bo hudega, če nekaj odpadnega listja vržete tudi na grede s tulipani. Čez zimo bo ravno prav zgnilo, da bo spomladi tulipanom ponudilo dodatna hranila. Če kaj, tulipani naravnost obožujejo rahlo in kompostirano zemljo. Preverjeno pa jih uniči zamočena prst. Zato je dobro, da vsakih nekaj let na gredo, kjer sadite tulipane, vkopljete nekaj mivke, da bo zemlja bolj prepustna. Poleg moče je za čebulice nevaren tudi hlevski gnoj, ki jih požge.

Najlepši so rumeni in rdeči

Sajenje čebulnic res ni velika znanost. Bolj pa je njihova izbira. V vrtnih centrih je ta trenutek na voljo nešteto različnih čebulnic, tulipanov vseh mogočih barv in oblik. Če nimamo lastne zaloge čebulic, izberimo kombinacije, ki so usklajene tako v barvi kot tudi v času cvetenja. Izberemo recimo nekaj zgodnjih tulipanov in nekaj poznih. Pred nakupom se moramo prepričati, da so čebulice kakovostne, da niso puhle. Kar pa zadeva različne sorte – vsako leto so na trgu nove, saj je tulipanska industrija močna in nenehno dobavlja nove hibride. Opozoriti pa je treba, da se večina barvno in oblikovno eksotičnih tulipanov z leti izrodi v čisto navadne rdeče ali rumene tulipane. Nič zato – tudi rdeče-rumena greda bo spomladi razveseljevala. In še za tiste, ki imate vrt na balkonu: nujno je, da tulipane ali narcise posadite v korita in lončke. Ni namreč lepšega kot pogled na mlade rastlinice, ki še v hladni pomladi sramežljivo silijo na plano, nato pa razkošno zacvetijo. Pazite le, da bodo lonci iz takega materiala, ki ne zmrzne – to se rado zgodi s terakoto – in da se v lončku ne bo nabirala voda. Za sajenje v gredice izbiramo nižje in zgodnje sorte, lahko jih med seboj kombiniramo in posadimo tudi denimo med mačehe ali vresje. Če bodo zimske temperature res izjemno nizke, lonce pokrijemo z vejami ali jih postavimo v zavetrje, a nikakor ne v prostor, ki je toplejši od 13 stopinj.