Enaindvajset prizorišč je v aktualni različici maratona ponudilo koncertne izkušnje izbranim glasbenim debitantom. Množičnost dogodkov skorajda fizično ne dopušča stalne prisotnosti, kar pa vsekakor zanikajo glasbeniki, ki so v preteklih dveh mesecih vsak konec tedna ponudili lastno avtorsko glasbo na posluh. V petek na finalnem, zaključnem koncertu se je med vrsticami, ki so se sramežljivo prikradle v pododrje, dalo razbrati o utrujenosti, o veselem, a napornem glasbenem maratonu.
Primerjava z zgodovinskimi trendi v slovenski popularni glasbi se lomi na poslanstvu maratona, ki ni zgolj popularizacija glasbe, temveč tudi raziskovanje, odkrivanje in beleženje glasbe, ki nastaja med ljudmi, predvsem med mladimi in neuveljavljenimi glasbenimi zasedbami. Letošnja šestperesna bera izvajalcev v večini črpa iz rokovske kitarske tradicije, izstopa edina ženska predstavnica z raziskovalno modulacijo zborovskega petja, klavirske glasbe in podloženih raztrganih ritmov elektronskih zvočil. Na posebno mesto je treba postaviti tudi poskus dekonstrukcije klasičnega rokovskega performansa na njegove osnovne elemente: poezijo, glasbo in vizualni dogodek, ki ga je ponudila ena od zasedb in ji je kljub elementarnemu pristopu uspelo vzbuditi zanimanje mnogotere publike. Tudi kot zadnji nastopajoči petkovega dogodka na pragu novega dne.
In kaj so maratonci izkusili, česa so se naučili? Rezultati bodo dokončno znani v nadaljevanju, v razvoju zasedb, v novih songih, albumih, koncertih in festivalih. Petkov koncertni Finale Klubskega maratona Radia Študent je zaznamovalo tudi sodelovanje glasbenikov, ki so se med nastopi v krajših delih pridružili drug drugemu na odru. To prav gotovo kaže na ustvarjeno vez in simbolično poziva k sodelovanju med glasbeniki in ne k tekmovanju med njimi. No, samo tkanje vezi se je začelo še pred startom maratona z izidom albuma, na katerem je vsaka zasedba vzorčena z dvema skladbama, ki so ju posneli v studiu Radia Študent.
Morda se je v petek kakšna zasedba pokazala celo v manj svetleči luči kot na samem začetku glasbene karavane, morda je kakšna zasedba zvenela drugače, morda se je kdo odločil, da se ne gre več. Različne in intenzivne izkušnje so prav gotovo obogatile sodelujoče ustvarjalce. Kako, kot rečeno, bo pokazal čas. V prihodnost, kljub temu da vanjo zremo, ne moremo videti in vedeti. Lahko pa sklepamo na podlagi preteklih izkušenj. Petnajstletno rezultatsko bilanco bo Klubski maraton pokazal konec tega meseca, ko bo na Metelkovi na več različnih odrih predstavil še danes aktivne glasbene zasedbe, ki so maratonske izkušnje nabirale v preteklih letih bogate mlajše zgodovine slovenske neodvisne glasbe.
