Vlada in sindikati javnega sektorja so včeraj pozno zvečer po več kot desetih urah pogajanj sklenili dogovor o plačah za naslednje leto. Premier Miro Cerar je osebno odobril nov približevalni predlog, vreden okoli deset milijonov evrov, po katerem se bo znižana plačna lestvica sprostila septembra 2016, torej dva meseca prej, kot je predlagala doslej. Na dogovor je pozitivno vplivala tudi odločitev finančnega ministra Dušana Mramorja, da se bodo pogajali le za leto 2016, medtem ko bi se do leta 2020 plače gibale v skladu s fiskalnim pravilom. Za prihodnja leta bi se dogovorili le za višino mase za plače, o tem, katere pravice bi se v teh okvirih povečevale, pa bi se dogovarjali sproti.
Ob vrnitvi plačne lestvice na raven iz junija 2013 je vladna pogajalska stran že prejšnji teden pristala na višji regres – »polnega« v višini minimalne plače bi dobili zaposleni do vključno 30. plačnega razreda, preostalim pa bi pripadlo 350 evrov več kot letos. Premije dodatnega pokojninskega zavarovanja se bodo v prvi polovici prihodnjega leta izplačevale v višini 10 odstotkov, naslednje tri mesece v višini 15 odstotkov in zadnje tri mesece leta v višini 30 odstotkov. Že prej pa je bilo dogovorjeno, da se z naslednjim letom sprostijo več let zamrznjena napredovanja.
Za plače 300 milijonov evrov več
Včerajšnji dogovor pomeni, da se bodo stroški dela v javnem sektorju v prihodnjem letu povečali za 148 milijonov evrov, kar pomeni 3,3-odstotno povečanje mase stroškov dela. K temu je treba prišteti že prej dogovorjeno sprostitev napredovanj, ki bo zahtevala 145 milijonov evrov, kar pomeni, da se bo masa za plače prihodnje leto povečala za skoraj 300 milijonov evrov. Skupna masa stroškov dela v javnem sektorju bo sicer letos znašala okoli 4,25 milijarde evrov.
Če upoštevamo, da bi se ob sprostitvi vseh varčevalnih ukrepov, kar so glede na lanski dogovor zahtevali sindikati, masa za plače in druge stroške dela povečala za 408 milijonov evrov, lahko ugotovimo, da je vlada potegnila krajšo, saj je privarčevala »le« dobrih 100 milijonov evrov.
Posamezni zaposleni bodo prihodnje leto v povprečju prejeli okoli 5 odstotkov višje plače, pri čemer pa bo dobra polovica tudi napredovala. Napredovanja bodo zvišala osnovne plače posameznikov za 4 ali 8 odstotkov, medtem ko bi tistim, ki bodo hkrati napredovali tudi v nazivu, lahko plače porasle tudi za več kot 20 odstotkov.
O dogovoru bo odločalo še članstvo sindikatov
Vlada in sindikati so včeraj dogovor tudi že parafirali, v prihodnjih dneh pa bodo v vseh reprezentativnih sindikatih, ki sodelujejo pri pogajanjih, odločali, ali sporazum podpišejo ali zavrnejo. Po veljavnem kvorumu bo morala podpise prispevati večina sindikatov iz vsaj štirih različnih dejavnosti. Če takšne večine ne bo, pa bo dogovor veljaven, če ga bodo podpisali sindikati, ki zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti. Vsi postopki morajo biti končani do petka, ko bo proračunske dokumente obravnaval matični odbor DZ za finance.
Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je ob robu pogajanj ocenil, da so sindikati dosegli skoraj toliko, kot so pričakovali, predsednik Pergama Jakob Počivalšek pa pričakuje, da bo dogovor »s stisnjenimi zobmi« podprlo tudi članstvo.
