Okoljevarstvo, finančne stiske, ki vedno bolj ožemajo povprečnega državljana, in še nešteto drugih dejavnikov nas iz dneva v dan silijo, da vsak evro obrnemo dvakrat, trikrat. In zdaj, ko dejansko nič ni več poceni, vožnja z avtomobilom predstavlja še vedno precejšne stroške, kajti ta način mobilnosti pomeni le eno: da denar dobesedno poganjamo skozi izpušno cev. In koliko ga poženemo, se na koncu meseca in leta pozna v denarnici vsakega voznika in voznice.
Zato je varčna vožnja na eni strani nuja, kajti tudi okolje je nekaj, kar vedno bolj trpi pod bremenom sodobnega človeka, voziti varčno pa ne pomeni voziti le počasi. Pravilna vožnja, podprta s sodobnimi tehnologijami, lahko precej izboljša porabo goriva. Seveda pa je v prvi vrsti voznik tisti, ki se mora odločiti, koliko mu je do varčne vožnje in zakaj.
V povprečju ne vozimo varčno
In kaj sploh je varčna vožnja? »Nekateri mislijo, da se z drugačnim slogom privarčuje samo pri gorivu, kar pa je daleč od resnice in drži le na kratki rok, saj razliko pri porabi goriva opazimo najprej. Posredno pa varčujemo pri stroških vzdrževanja vozila in s tem seveda tudi pri obrabi vozila kot celote. Sicer pa se da varčne vožnje tudi naučiti – najprej moramo spoznati navade voznika, potem se v naši Akademiji dobre vožnje posvetimo teoretičnemu delu, ki ga pozneje prenesemo v prakso. To storimo na avtocesti, regionalnih cestah in pri mestni vožnji. Povsod se pojavljajo specifični pogoji, moramo pa vedeti, da je treba način vožnje prilagoditi tudi različnim modelom vozil,« pravi Mitja Holynski, inštruktor varne vožnje pri Akademiji dobre vožnje.
Kupci, tako pravijo strokovnjaki, se sicer zavedajo pomembnosti varstva okolja, a v prvi vrsti je seveda še vedno le skrb za lastno denarnico. Če na hitro preračunamo, za en sam liter večja poraba na sto kilometrov na koncu leta pri povprečnem vozniku s povprečno prevoženimi kilometri na leto pomeni okoli 200 evrov večji strošek, lahko pa še več. Približno toliko, kot bi stale na primer povprečne zimske pnevmatike. Pa vendar, pri porabi nam je pogosto vseeno, o zimskih pnevmatikah pa bi še razmišljali. In to je logika, ki ne prispeva ne k varnejši ne k bolj ekološki in ne k cenejši vožnji. »V povprečju Slovenci ne vozimo varčno, obstajajo pa tudi svetle izjeme. Pri nas še kako drži rek 'Kar se Janezek nauči, to Janez zna'. Slovenci premalo poznamo sodobne sisteme in programe v novih vozilih, ki vozniku omogočajo varnejšo in seveda posledično tudi varčnejšo vožnjo. Velikokrat na tečajih povprašam voznike sodobnejših vozil, kako so zadovoljni s tem ali onim programom v njihovem novem vozilu. Velikokrat dobim odgovor, da tega programa pri vožnji ne uporabljajo, ker jih o uporabi ni nihče podučil. Več sto strani debela knjiga navodil pa razen redkih tehničnih knjižnih moljev večino voznikov odvrne od branja,« meni Danijel Granda, inštruktor varne vožnje.
Varnost mora vseeno imeti prednost
Sicer pa se varčna vožnja dejansko začne že pri nakupu avtomobila, pri čemer je dejstvo, da so sodobni avtomobili iz generacije v generacijo bolj varčni, tako zaradi materialov kot sodobnih tehnologij. Aljaž Arnold, produktni specialist na Summit motors Ljubljana, pravi, da se je, če ocenimo zgolj skozi številke standardiziranega cikla porabe, ta v zadnjih desetih letih zmanjšala za več kot 20 odstotkov. A nekako velja, da šibkejši motor ni nujno tudi varčnejši, prej obratno, saj mora voznik z njim voziti bolj na zgornji meji zmogljivosti, medtem ko pri nekoliko močnejših motorjih tehnike ni treba »ožemati« do konca, kar se na koncu pozna pri nižji porabi. Ozaveščanje kupcev opažajo tudi prodajalci v prodajnih salonih. Se pa vozniki vedno manj zanašajo na tovarniške podatke in vedno bolj verjamejo besedi prijatelja ali znanca.
Danijel Granda dodaja, da povprečen voznik s svojim načinom vožnje lahko privarčuje od štiri do devet odstotkov goriva: »Če pa ste pri tem dosledni, lahko privarčujete tudi do 15 odstotkov. Vozilo največ porabi pri speljevanju, zato speljujte z nizkimi vrtljaji in hitro prestavite višje. Pospešujte odločno, a ne grobo, in menjajte v višjo prestavo pri 2000 vrtljajih. Ko dosežete potovalno hitrost, uporabljajte omejevalnik hitrosti v naselju in tempomat izven naselja. Izogibajte se grobemu pospeševanju, agresivnemu zaviranju in prekomernemu menjanju prestav. Poskušajte zavirati z motorjem in hitrost ter varnostno razdaljo prilagajajte prometni situaciji. Izogibajte se tako počasni vožnji kot vožnji z visoko hitrostjo. Pri prvi dlje porabljamo gorivo, pri visokih hitrostih pa se povečuje zračni upor, zaradi katerega se povečuje poraba. Tudi vklopljene naprave, kot na primer klimatska, gretje sedežev, gretje šip, povečujejo porabo, a varnost mora še vedno imeti prednost pred varčnostjo.«
Navade voznikov se še ne spreminjajo
A ob tem, kako se varčuje, so zanimivi tudi podatki o porabi naftnih derivatov v Sloveniji. Lansko leto smo pri nas porabili za okoli 6,5 odstotka manj bencina kot leta 2013, za slaba 2,5 odstotka se je povečala poraba dizelskega goriva, največja rast porabe pa je bila pri utekočinjenem naftnem plinu, kar 21 odstotkov. »Geografsko prodaja najbolj pada na meji z Madžarsko, razloge pa lahko iščemo v manjši kupni moči in visokih cenah. Tudi za Italijane nismo več dovolj zanimivi, postajamo pa zanimivi za Hrvate,« je povedal Aleš Peternel, sekretar pri slovenskem nacionalnem naftno-plinskem komiteju.
Prodaja se je sicer zmanjšala za 1,15 odstotka, kar je ob povečanju števila novih avtomobilov lahko znak, da postajajo avtomobili bolj varčni, ali pa, da se v Sloveniji manj vozimo. »Menimo sicer, da se navade voznikov v Sloveniji in tudi drugod po svetu bistveno še ne spreminjajo in še nekaj časa bo ostalo tako. Vožnja še ni predraga, stroški nakupa goriva pa so že na meji. Mineralnih tekočih in plinastih goriv je dovolj še za najmanj sto let. Predvidoma bodo mineralna tekoča goriva še nekaj časa najprimernejši energent za pogon vozil v prometu,« še dodaja Peternel.
