V svojem oktobrskem poročilu je ugotovil, da se je ameriška vlada na severu Afganistana lotila zelo dragega projekta. Kar 43 milijonov dolarjev je porabila za gradnjo črpalke za stisnjen zemeljski plin v kraju Šebergan. Če je ameriška vlada za obnovitvene in razvojne projekte v Afganistanu od leta 2001 porabila že skoraj 100 milijard dolarjev, se lahko vsota za najdražjo bencinsko črpalko na svetu morda zdi drobiž, dejansko pa kaže na to, kako se je ameriški davkoplačevalski denar metal skozi okno. V Pakistanu so po podatkih tamkajšnjih oblasti podobne črpalke zgradili že za 300 do 500 tisoč dolarjev. Zakaj točno je bilo porabljenih 43 milijonov dolarjev, ni jasno. Obrambno ministrstvo namreč Sopku in preiskovalcem ni znalo pojasniti, kako je prvotno 3 milijone vreden projekt na koncu davkoplačevalce stal kar 14-krat več. S projektom je ameriška vlada hotela pokazati na ekonomsko upravičenost takšnih črpalk za tamkajšnje voznike, saj Afganistan razpolaga tudi z lastnimi zalogami zemeljskega plina, njihovo izkoriščanje pa bi zmanjšalo odvisnost države od uvoza energentov. Na območju Šebergana so sicer odkrili precejšnje zaloge zemeljskega plina, a je njihovo izkoriščanje zaradi slabih varnostnih razmer v državi še vedno zelo omejeno. Stisnjen zemeljski plin se kot pogonsko gorivo med Afganistanci doslej ni množično prijel, še vedno ljudje raje kupujejo bencin od tihotapcev. Predelava avtomobila za pogon na zemeljski plin stane približno 800 dolarjev, povprečen letni prihodek Afganistancev pa znaša slabih 700 dolarjev.