Po napovedih iz Vatikana, se papež Frančišek še ta mesec odpravlja na svojo prvo afriško turnejo, med katero kani obiskati Kenijo, Ugando in Centralnoafriško republiko. Glede slednje njegov obisk še ni dokončno dogovorjen, če se bo zgodil, bo to prvič, da se neki papež odpravi v državo, v kateri poteka vojaški spopad. Po programu, ki ga je objavil Vatikan, se bo Frančišek v državi, ki v 55 letih neodvisnosti ni doživela niti leta pravega miru ali razvoja, mudil 33 ur in med drugim obiskal begunsko taborišče, se srečal s tamkajšnjimi evangeličani in se ustavil v mošeji glavnega mesta Banguija.
Centralnoafriška republika je že leta prizorišče tudi medverskih spopadov. Marca 2013 je uporniško gibanje arabsko govorečih islamistov Seleka nasilno prevzelo oblast, mednarodne mirovne sile pa so pod vodstvom Francije in Afriške unije vzpostavile premirje. Spravni poskusi po nacionalnem forumu so se izjalovili tudi zaradi obnovitve nasilja med pretežno krščanskim in manjšinskim muslimanskim življem v tej afriški državi, Frančiškov obisk pa naj bi pripomogel, da se medverska nasprotja v njej vendarle premostijo. Frančišek je globoko zaskrbljenost nad medverskim nasiljem v Centralnoafriški republiki izrazil tudi med minulo nedeljsko mašo. Povod za njegov odziv so bili novi nemiri v Banguiju, kjer so muslimanski militantneži v krščanskem predelu ubili dva človeka in jih več ranili, pred tem pa so bili žrtve medverskega nasilja tamkajšnji muslimani. »Vse, ki so vpleteni v to spiralo nasilja, pozivam, da jo končajo,« je dejal papež med nedeljsko mašo, iz njegovega urada pa so kasneje sporočili, da bo navkljub obnovljenemu nasilju v v Centralnoafriški republiki Frančiškov šestdnevni obisk črne celine potekal po predvidenem načrtu.
Pogled za zidove buri duhove
Bolj od papeževih prizadevanj, da v osrednji Afriki prispeva k miru med kristjani in muslimani, v svetu odmevajo vatikanske finančne afere. Pogled za tamkajšnje zidove z dvema novima knjigama italijanskih raziskovalnih novinarjev – Nuzzijevim Tajnim dosjejem o papeževem križevem potu in Fittipaldijevim Pohlepom – razkriva, da le vsak četrti evro donacij pride do revežev, ki jim je namenjen, večina pa konča v vatikanski blagajni za potrebe tamkajšnje kurije. Vatikan je očitke na račun svojih financ v omenjenih knjigah označil za že znane in pristranske, tiskovni predstavnik Svetega sedeža Federico Lombardi pa je zavrnil obtožbe na račun porabe nabirke Petrov novčič, češ da je ta že od nekdaj resda namenjena za revne, poleg tega pa tudi za opravljanje papeževe službe. Po njegovih trditvah je večina dokumentov, ki jih navajata avtorja, pravzaprav plod prizadevanj papeža Frančiška za preglednost delovanja vatikanske administracije. ed
