Za izdelavo gnezdilnice za vrabce smo naredili obhod po delavnici, saj za ta izdelek ne rabimo prav veliko lesa, pogosto ga lahko zbijemo že iz nekaj odpadnih desk različnih širin. Osnovne enokapne gnezdilnice tudi ni težko izdelati, je pa treba pa pri načrtovanju in zbijanju lesa upoštevati nekaj navodil. Izdelati moramo trdno leseno škatlo, katere notranjost bo ptici, ki si bo spomladi v njej oblikovala gnezdo in valila jajca, ponudila udobno zavetje. Najmanjše gnezdilnice potrebujejo sinice in vrabci, zanje naj bo sprednja stranica visoka 22 in široka 12 centimetrov. Če bo namenjena vrabcem, s kronsko žago izvrtamo luknjo s premerom treh centimetrov, medtem ko potrebujejo plavčki in sinice le 2,5 centimetra veliko luknjo. Izvrtamo pa jo nekaj centimetrov pod robom strehe. Če bi jo spustili prenizko, bi bilo gnezdo že v višini odprtine, previsoke odprtine pa ptice iz notranjosti ne bi dosegle.
Zračenje
Iz dva centimetra debele deske izžagamo vseh šest stranic gnezdilnice – kvadratno dno, postrani odrezani stranici, višjo sprednjo in nižjo zadnjo stranico ter streho, ki jo radodarno povečamo za nekaj centimetrov čez rob gnezdilnice. Gnezdilnico izdelamo natančno, saj bi luknje in špranje ustvarile prepih, ki škodi ptičjemu zarodu. Za zračenje pustimo v poletni vročini med sprednjo stranico in streho nekaj milimetrov široko režo, ki pa naj ne bo širša od pol centimetra. Luknje v dnu niso potrebne, poznavalci ptic jih zaradi prepiha s spodnje strani celo odsvetujejo.
Preprosta nasadila
Stranice zbijemo žeblji ali spojimo z vijaki, pritrjevanje sprednje stranice pa si prihranimo za konec; to bomo namreč pritrdili s preprostimi nasadili (panti) iz večjih žebljev, da bo gnezdilnico po koncu sezone moč očistiti. Stranici prevrtamo tri centimetre pod zgornjim robom (če bi znali predvidevati, bi lahko na popolnoma enakem mestu prevrtali eno skozi drugo še pred zbijanjem), namestimo vhodno stranico in skozi izvrtani luknji zabijemo dva žeblja, ki bosta imela vlogo nasadil. Pametno je, da v stranici z manjšim svedrom še pred zabijanjem zvrtamo luknje, da deske ob zabijanju ne bodo pokale. Z dvema zakrivljenima žebljičkoma na sprednji strani preprečimo še neželeno odpiranje stranice. Tako preprosto nasadilo je uporabno tudi na kakšni bolj robustni domači omari, če ravno ne najdemo pravih, za večjo trajnost pa je pomembno, da je na obeh straneh v isti višini, sicer se ob odpiranju vratc žeblji sčasoma zvijejo, les pa deformira.
Tudi na kritino ne pozabite
Kakovostna streha je ključni element gnezdilnice, saj mora njeno notranjost dolgo varovati pred dežjem in soncem. Na vseh straneh mora segati nekaj centimetrov čez rob gnezdilnice, poskrbeti pa je treba tudi za kritino. Primerna sta pločevina in tudi bitumenska kritina (črne upogibljive plošče s posipom). Pločevina je lahko kar prva izbira, saj jo najlažje zapognemo čez robove strehe, da voda ne teče v prečno odrezan les na sprednji in zadnji strani. Predvsem na zadnji strani je pločevino dobro podaljšati precej čez rob strehe, da zaščitimo več kot le rob lesa. Tako pločevino kot kritino pritrdimo s kratkimi žeblji (lepenkarji).
Če smo pri izdelavi gnezdilnice natančni, dodatna zaščita ni potrebna. Pretiravanje z lakiranjem in barvanjem za ptičjo gnezdilnico ni najboljše, če pa se že lotimo olepšav, uporabljajmo lake in barve na vodni osnovi. Pomembna je tudi primerna namestitev gnezdilnice. Spomladi jo z žico pritrdimo na drevo vsaj štiri metre visoko, da imajo ptice v krošnji mir in so varne pred plenilci. Za gnezdilnice so zelo primerni iglavci, saj na teh ni polhov in drugih naravnih sovražnikov. Ustrezna je tudi namestitev pod napušč na steno hiše, kjer jih plenilci ne dosežejo, saj so tam varne tudi pred nevihtami in dežjem. Paziti je treba le, da gnezdilnica na steni ni izpostavljena celodnevnemu soncu.
