V štirih mesecih in pol, odkar se je končala enomesečna skupna pot med vami in alpskim delom SZS, je preteklo veliko vode. Se lahko vrnete v bližnjo preteklost in pojasnite razvoj dogodkov?

Da je smučarska zveza spomladi na svojih spletnih straneh za mesto vodje panoge alpskega dela objavila razpis, me je obvestil prijatelj, ko sem bil službeno v Nemčiji. Našel sem izziv ter se prijavil na razpis. Smučanje je v Sloveniji na nivoju, na katerem so potrebne korenite spremembe. S tem se je strinjal tudi Iztok Klančnik (predsednik zbora in odbora panoge za alpsko smučanje, op. p.). Svojo strukturo sem predstavil v dvanajstih dneh od imenovanja na položaj vršilca dolžnosti. Klančnik se je z njo strinjal. Problem so bile finance, saj se ni vedelo, koliko sredstev naj bi imeli na razpolago. Opozarjal sem, da bo treba v primeru manjših sredstev programe prestrukturirati. Že po prvem mesecu opravljanja vedejevstva sem dal jasno vedeti, da takšnega tempa v tako neurejenih razmerah en sam človek preprosto ne more zdržati. V končni fazi bi se lahko iz tujine naučili, na kakšen način so strukturirane ekipe in kako funkcionirajo.

Kako ste lahko pripravili strukturo vodenja, brez da bi poznali natančno finančno stanje?

Osnutki so bili znani, a še zdaleč ne natančni. Problem slovenskega smučanja so stari dolgovi, ki se vsako leto višajo, a nihče natančno ne ve, zakaj. Zadušljivo stanje igra bistveno vlogo v kompletnem razpoložljivem proračunu.

Pogodbe za opravljanje funkcije torej dejansko niste prejeli?

Pogodbo sem prejel, a takšne, kot so mi jo ponudili, preprosto nisem mogel podpisati. Če v življenju nekdo podpiše nekaj takšnega, mora biti v hudi stiski. Ponujena pogodba je nalagala predvsem veliko obveznosti in odgovornosti. Poleg tega so bile nejasne nekatere ključne stvari. Nekatere člene v ponujeni pogodbi sem dodal, nekatere odstranil, a kasneje nisem dobil nobenega odgovora. Stvari se enostavno niso odvijale.

Ste si ob slovesu izmenjali kakšne grde besede?

Nimam nobenih osebnih zamer. Najbolj me je motila nekredibilnost sogovornikov, od katerih česa takšnega nisem pričakoval. Nismo se kaj dosti pogovarjali. Zaznal sem strah nekaterih, da bom nastopil ostro proti alpskemu odboru ali smučarski zvezi kot celoti. To je bila neumnost, saj takšen nikoli ni bil moj namen. Mislim, da bi se morali predvsem v alpskem delu sami vprašati, kaj počnejo. Kot spremljam vse skupaj prek medijev, dvomim, da so v trenutnem položaju stvari jasne. Berem, kako so trenerji zadovoljni, kako dobro sodelujejo z Andreo Massijem. Hkrati pa je Massi tisti, ki ne prevzema nobene odgovornosti. Tako preprosto ne gre. Živimo v začaranem krogu, ki se v slovenskem smučanju vleče že dolga leta. Če ni rezultatov, je treba stvari spremeniti. Eden od večjih sponzorjev, Petrol, nam je dal jasno vedeti, da ga zanima ponovni zagon sistema, saj druge variante ne vidi več.

Na kakšen odziv ste naleteli znotraj alpskih smučarskih krogov?

Tujci spremljajo zadeve in poznajo položaj v slovenskem alpskem smučanju. Ve se, da so stvari znotraj zelo neurejene. Težko rečem, da sem si naredil kakšno slabo reklamo. Bolj sem bil razočaran, ker sem se trudil, da bi v trenersko strukturo privabil mlade trenerje, ki delajo dobro. Poskušal sem pridobiti tudi trenerje iz tujine, čeprav je bilo že vse skupaj zelo pozno. In obljub nisem izpolnil. Mirno lahko rečem, da v slovenskem smučanju dela nekaj trenerjev, ki v tujini ne morejo dobiti službe, v Sloveniji pa imajo nekakšno zatočišče. Naloga trenerjev je, da omogočijo tekmovalcem pogoje, da dobro in nemoteno trenirajo.

Ko smo vas klicali, ste bili na snegu s kitajskimi tekmovalci v Hintertuxu. Lahko poveste kaj več o tem?

Dobil sem ponudbo iz Kitajske, ki je nisem mogel zavrniti. Moja naloga je, da v kitajskem alpskem smučanju postavim sistem. Opravljal bom funkcijo glavnega trenerja, medtem ko bom imel nad sabo dva nadrejena.

Kako premagujete kulturne razlike?

Za zdaj zelo dobro. Moj prvi vtis je zelo pozitiven. Opraviti imam z zanimivimi ljudmi. Potrebnih bo še nekaj pogovorov, na podlagi katerih se bom prepričal, kako so novi delodajalci pripravljeni spreminjati določene smernice iz preteklosti.

Prizorišč zimskih olimpijskih iger 2022 si torej v okolici Pekinga še niste ogledali?

Ne še. Na Kitajsko bom prvič odletel v nedeljo.

Torej boste med slovenskimi trenerji znova zaželeni.

Me že pridno kličejo. Ne le Slovenci, tudi tujci. Gre za zanimivo tržišče z velikimi izzivi.

Pavli Čebulj in slovensko smučanje prihodnosti?

V tem trenutku stvari niso zrele, da bi prišli do zaključka. Vedno je neki izziv delovati v domačem okolju. Toda v tem trenutku se v slovenskem smučanju preprosto ne vidim.