Občina Trbovlje se je v luči zagotavljanja lepšega videza urbanega okolja odločila poseči tudi v vrtičkarska območja. Med okoli desetimi območji bo enotno podobo najprej dobilo vrtičkarsko pobočje pod trim stezo. Hkrati bodo s tem najemnikom uredili tudi komunalno infrastrukturo, predvsem dostop do vode in odvoz odpadkov, pojasnjujejo na občini.
Še več pozornosti bodo namenili morebitnim črnim gradnjam, saj kot poudarjajo, vrtovi ne morejo in ne smejo biti počitniške hišice ali celo stanovanjska območja. Zato bodo do aprila na terenu inšpektorji, ki bodo pri najemnikih preverili, ali so njihovi vrtovi usklajeni s podobo, ki si jo je zamislila občina. Po naših informacijah so do zdaj odredili le eno rušenje lesenih objektov na območju, ki že posega v gozd oziroma na trim stezo, a tistemu, ki bo novim pravilom nasprotoval in se ureditvi vrta po občinskih smernicah skušal izogniti, grozi odpoved najemne pogodbe, so odločni na občini.
Odločb o rušenju skorajda ne bo
Vsem najemnikom so tako že poslali zloženke s smernicami o urejenosti ograj, postavitvi smetnjakov, vrtnih ut ali lop, prostora za druženje, ureditvi poti med vrtovi in do vrtov ter o dostopu do vode. »Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi prostore za sprostitev uredili tako, da bomo na njih uživali, obenem pa bo naše okolje bolj urejeno in prijetnejše,« so prepričani na občini, kjer za najem kvadratnega metra vrtička računajo 43 centov. Vseh najemnikov je 340, najvišja najemnina pa znaša 170 evrov letno.
A teh sredstev ne porabljajo namensko za vzdrževanje vrtov, temveč »so del integralnega proračuna in niso vnaprej razporejena«. Kljub vsemu bo samo ureditev vrtičkarskega območja pod trim stezo zahtevala med 30.000 in 40.000 evrov. Občina bo namreč investirala v vodovodno napeljavo z vodnjaki, skupni prostor za druženje, informativne table, zloženke in živo mejo okrog celotnega območja, medtem ko bo za naložbo v posamezni vrt odgovoren njegov najemnik, pravijo. Ocene, koliko bodo najemniki v povprečju morali odšteti za ureditev vrta, na občini nimajo, saj je po njihovem to odvisno od tega, kako je vrt že urejen. Poudarjajo pa, da v vsakem primeru ne bo šlo za velike zneske, saj od najemnikov zahtevajo le, da odstranijo nedovoljene ograje, odpadke in nedovoljene materiale, medtem ko bo stroške odvoza odpadkov krila občina. Kar zadeva črne gradnje, bodo dovoljene vrtne ute, lope in nadstrešnice, a vse enakih dimenzij, ki so jih določili v prostorskem načrtu, dodajajo v kabinetu županje. Objekti so tako lahko veliki do 16 kvadratnih metrov.
Vrtičkarji: Gre za nepotrebno zapravljanje denarja
Ker imajo vrtičkarji povečini lesene objekte, ki ustrezajo novim pravilom, odločb o rušenju niso prejeli, razen najemnika, čigar objekti so postavljeni že na robu gozda in bo zato vrtno uto moral prestaviti na parcelo z vrtom. Pa vendar vmešavanja občine v njihov prostor ne odobravajo. »Vrt tukaj obdelujem že 20 let in četudi nova ureditev ne bo zahtevala velikih finančnih vložkov, ne gre spregledati truda, ki smo ga vsa ta leta vlagali v to zemljo. Ampak tako so se odločili in nimamo druge izbire, kot da jih ubogamo,« je dejala gospa, ki je svojo parcelo že čistila in prilagajala novim smernicam.
Podobno se zdi urejanje vrtičkarskih območij trapasto zapravljanje denarja tudi drugim vrtičkarjem, vendar upora, kakršen je bil denimo pred leti v prestolnici, vseeno ne gre pričakovati, saj se bojijo, da bi lahko na občini zaradi tega sprejeli še radikalnejše ukrepe. V najslabšem primeru lahko vrt tudi izgubijo, saj je v najemni pogodbi zapisano, da so dolžni spoštovati določila in smernice občine, sicer se pogodba lahko prekine. »Če ne drugega, bomo imeli vsaj zabojnik za odpadke, ki smo jih prej morali odnašati sami,« prednost občinskih ukrepov vidi upokojenka, ki meni, da z urejanjem vrta v skladu z novimi pravili ne bo imela večjih preglavic.
