Priznati moram, da sem enkrat ali dvakrat podvomil o najvišjem varuhu demokracije v državi. Denimo, ko je prejšnji predsednik sodišča v isti sapi prepovedal imenovanje ulice po Josipu Brozu - Titu, potem pa je pokončno kot sveča v Stožicah stal na nogah ob Internacionali, ki jo je ognjevito pel Partizanski pevski zbor iz Trsta. Skoraj sem slišal pretkanega diplomata, kako prepeva:

»Ta svet krivičnosti razbijmo,

do tal naj boj ga naš podre,

nato svoj novi svet zgradimo,

bili smo nič, bodimo vse,«

in potem logično glasuje za organizirano diskriminacijo gejev. Vedno me vzradosti, če ima zatiranje soljudi solidno ustavno podlago.

Šel bom oddat svoj referendumski glas. Lepo bi samo prosil, da mi ne komplicirajo svetosti življenja z vprašanji, ki jih ne razumem. Delikatnosti v družinskem zakoniku me ne zanimajo. Kdo gre s kom v posteljo, se mi zdi tema iz zakristij dvajsetega stoletja. Razumem tudi, da ima Rimskokatoliška cerkev notranje težave z duhovniško subkulturo homoseksualnosti, ki je, kot berem v italijanskih časopisih, prevzela oblast v Vatikanu. Če to počnejo odrasli ljudje, ki se strinjajo z odnosom, je to vprašanje za notranje poslovnike o varnosti pri pastoralnem delu. Tudi ne bi na tem referendumu glasoval o možnosti družinskega nasilja nad otroki. Otroci, ki so žrtve družinskega nasilja, izhajajo iz heteroseksualnih družin. To je vprašanje za druge referendume. Rad bi glasoval o temeljnem načelu in vrednoti demokracije. »Ali ste za to, da so vsi državljani in državljanke Slovenije enaki pred zakonom?«

Saj vsi vemo, da nismo vsi enaki pred zakonom. Če ukradeš avtomobil, greš v zapor. Če ukradeš tank, te iz zapora izpustijo z godbo na pihala. Če ukradeš tovarno avtomobilov, greš v bolnico. V ustavi piše drugače? Ja, res je. »V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.«

To smo vsi brali. 14. člen ustave Republike Slovenije. Zdajšnji predsednik vlade je bil tajnik Bučarjeve komisije, ki je to pisala. Nismo pa brali drobnega tiska, na podlagi katerega sklepa ustavno sodišče. »Pred zakonom nismo vsi enaki, vendar se ne sme videti, da nismo vsi enaki.«

Zato o neenakosti odloča referendum, sodišče pa si umije roke. Tako je od prvega referenduma naprej. »Hočete njega ali Barabo?« Sodišče ve, da se ljudstvo tradicionalno odloči za barabo. Vsaj to bi moralo biti kristalno jasno, da istospolno usmerjeni državljani v Sloveniji niso enaki pred zakonom. Svojih partnerjev ne morejo obiskovati v bolnici, njihovi otroci so nezakonski, nimajo enakih socialnih pravic in pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Kot pravijo sufiji, bog vedi, zakaj je to dobro.

Vsekakor je inspirativno. Če se dogovorimo, da pravic istospolno usmerjenih ne bomo izenačili z ostalimi državljani, lahko gremo naprej. Recimo muslimani. Zakaj bi bile pravice muslimanov izenačene s pravicami drugih državljanov? Oni imajo drugo kulturo. Na referendumu bi denimo lahko odločali, ali pravice muslimanskih državljanov izenačimo s pravicami istospolno usmerjenih državljanov. Lahko živijo tukaj, vendar se lahko poročajo samo s kristjani in med sabo. Ne smejo imeti otrok. Podobno bi bilo dobro urediti razmere s pravoslavnimi državljani. Res gre tukaj za nekaj skupnih krščanskih temeljev, vendar tudi za nekaj temeljnih krščanskih razlik. Predvsem o tem, kateri patriarh je primus inter pares, okrog kulta Marije so velike razlike, z ikonami pa so oni bližje idolopoklonstvu kot pravi veri. Ampak zaradi Kristusa naj bo. Lahko živijo z nami enakopravno, vendar bi se na referendumu lahko odločili, če morajo plačevati višje davke tako kot v kalifatu Al Bagdadija. Nekako je treba izključiti tudi zmerne in radikalne ateiste, ki trobijo, da versko blazni referendumi žalijo njihova čustva in inteligenco. Od tu naprej je pot odprta. Z referendumom lahko uredimo vse te malenkosti, ki motijo mirni spanec državljanov. Tudi od daleč ne bo videti, da smo vsi enakopravni. Pač nismo. Eni so zgoraj, eni so spodaj.

V Evropi bodo delali sitnosti. V Nemčiji so istospolno usmerjeni muslimani denimo enakopravni. Spet bomo končali pred evropskim sodiščem za človekove pravice in izgubili. Morda je čas za interpelacijo predsednika republike, ki je kot star komunist ob izvolitvi z nasmehom prisegal o ustavi in svoji vesti. Naj nas on reši. Vsaj kaj jasnega bi lahko rekel. Na paradi ponosa je enkrat samo sedel in gledal, kako se suši barva na frančiškanski cerkvi. Lahko pa tudi naredi kaj simbolnega. Lahko si denimo izbere simpatičnega istospolnega partnerja in od tistega ustavnega sodnika, ki rad poje Internacionalo, zahteva, da ga poroči. Zaradi spoštovanja ustave, ravnanja po vesti in skrbi za blaginjo Slovenije. Tako je slovesno prisegel. Če je to pretežko, se jaz iz ateizma prepišem k salafistom in ga vzamem za svojo drugo ženo. Potem lahko skupaj glasujeva za enakopravnost pred zakonom.