Letošnji festival tranzitornih umetnosti Sonica, ki ga organizira Muzej tranzitornih umetnosti (MoTA), se osredotoča na medij zvoka, ki v svojem bistvu ne terja, da ga pojmujemo kot glasbo. Prej gre za zvok v njegovi izčiščeni likovnosti, ki ga nekateri izvajalci stapljajo tudi z drugimi mediji, predvsem z digitalnimi vizualizacijami. Poudarek je na zvočnosti, ki jo umetniki proizvedejo z raznolikimi elektronskimi napravami, s čimer dosledno izzivajo obiskovalčevo uho in gnetejo medij zvoka, ki je v okvirih Sonice zapisan futurističnim paradigmam. Sopomenka izraza tranzitoren je izraz prehoden, kar zvok, ki ga lahko pojmujemo kot sorodnega času, gotovo je, vseskozi pa je poudarek festivala tudi na avdiovizualnih praksah, ki potekajo v živo.
Sodobne avdiovizualne estetike
Program Sonice ni lahkotno razvedrilo, od poslušalca zahteva veliko, predvsem dodelan čut za sodobne avdiovizualne estetike. Vsako leto se mnenja o njem razlikujejo, tudi na letošnjem odprtju v Komuni CUK Kino Šiška ni bilo nič drugače. Torkov triperesni otvoritveni koncert je večducatglavi publiki ponudil gostovanji iz tujine ter nastop domačega tsunami dvojca Ontervjabbit, ki je avtohtonim ljubiteljem spekulativnih zvočnosti že dobro znan. Tudi tokrat nista razočarala in sta ponovno dokazala, da glasba noise premore neko svojevrstno globino, paradoksno čutnost med bolečino in ekstazo.
Vloga zvezde večera je pripadla priznanemu berlinskemu studijskemu inženirju Rashadu Beckerju, ki je med drugim poskrbel za mastering izdaj klubskih obrazov Pantha du Prince in Shackleton, nedavno pa je prepričal kritike z avtorsko noise ploščo Traditional Music of Notional Species Vol. I (2013), ki je izšla pri trendovski založbi za inovativno glasbo PAN. Svojevrstno rešitev spoja med zvočnim in vizualnim, ki bi precej impresivno delovala v klubskem okolju, je pokazal francoski elektrofonik Alex Augier z delom oqpo_oooo. Svoj instrumentarij je postavil za veliko polovično kocko, neke vrste trirazsežni koordinatni sistem, na katero je projiciral monokromatske gibljive vizualizacije. Čeprav tovrstna rešitev deluje všečno, mu lahko očitamo, da je s prikazanim premalo izkoristil geometrijski prostor in simetrije, ki mu ga tako zasnovane ploskve ponujajo.
Pester nabor delavnic
Letos festival Sonica traja skoraj ves mesec, do 26. novembra, ko se bo končal z gostovanjem madžarskega dueta 12z, novopečene pridobitve založbe Other People, ki jo je ustanovil elektropoet Nicolas Jaar, in razstavo BYOB. Takrat bo MoTA praznoval drugo obletnico delovanja v prostorih v ljubljanski Gosposvetski ulici, kjer je bila svoj čas trgovina Lovec. Stalni prostori so MoTA omogočili, da je svoje delovanje raztegnil čez vse leto, predvsem kar se tiče galerijske dejavnosti, ni pa nujno, da bo tako tudi v prihodnje, saj MOL te prostore vztrajno prodaja.
Ne glede na to bo »sonični« november na različnih lokacijah v Ljubljani ponudil pester nabor umetnikov, ki sledijo minimalistični tehnološki estetiki muzeja. Forte festivalskega programa so številne delavnice, namenjene strokovni in zainteresirani javnosti pod vodstvom domačih in tujih predavateljev; njihova os so sodobne zvočne in vizualne tehnike. Učili bodo tako izdelavo DIY-glasbil (kalimba, v dubstep inštrument spremenjen trdi disk), analognih projekcij in bitov ter videospotov kakor tudi specifične vidike studijske produkcije, skratka veščine, ki jih potrebuje sodobni umetnik na križišču med DIY in profesionalno avdiovizualno prakso.
