»Med treningom sem nenadoma začutil, kot bi mi v komolec leve roke udarila elektrika. Trenerju sem v zmedenem stavku zajecljal, da me je nekaj ugriznilo v roko, potem pa je vse steklo kot dobro podmazan stroj in sem bil že po 40 minutah v bolnišnični oskrbi,« pripoveduje mladi nogometaš Stane Pepelnak, ki ga je pred dobrim mesecem med treningom zadela možganska kap. O možganski kapi do takrat ni vedel veliko, imel pa je srečo, da je o njej veliko vedel soigralec, da je bila v bližini medicinska sestra, da je hitro prišel zdravnik in nato še reševalno vozilo. »Vsi so vedeli, zakaj gre in da je treba takoj ukrepati. Tako je že soigralec preveril moj ustni kot, sestra pa še mojo moč v rokah – z desnico sem kar močno stisnil, leve roke pa sploh nisem mogel premakniti,« se spominja in doda, da je imel levo nogo tako odrevenelo, kot bi bila v mavcu. »Zgodilo se je v četrtek, že v ponedeljek pa sem spet lahko prišel sam do kopalnice. Pred kapjo sem imel tisoč in eno željo, zdaj pa imam le eno – da bi se po rehabilitaciji na Soči do pomladi vrnil na nogometno zelenico,« še z nekaj govornimi težavami pove Stane Pepelnak in doda, da v svoj cilj trdno verjame.
»S pacientom Pepelnakom sva se spoznala na dežurstvu prejšnji mesec. Imel je veliko srečo, da so ga v bolnišnico pripeljali v izredno kratkem času, saj je bil hudo prizadet in ni mogel premikati ne noge ne roke. Z uspešno trombolizo se mu je stanje močno izboljšalo že dve uri po začetku simptomov,« zgodbo mladega pacienta opiše še predstojnica kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo, docentka Janja Pretnar Oblak. Poudarja, da je imel veliko srečo, saj bi se lahko brez takojšnje pomoči njegova zgodba veliko bolj zapletla. Trombolizo, s pomočjo katere strdek raztopijo ali odstranijo, je namreč mogoče izvesti le znotraj štirih ur in pol, sicer možgansko tkivo odmre. Seveda pa je izid boljši, če je pomoč hitrejša, saj strdek povzroča zelo naglo odmiranje možganskih celic. Te pa odmirajo veliko hitreje kot druga tkiva; vsako minuto zaradi strdka v možganih odmre dva milijona nevronov, razgalja neizprosno dejstvo Pretnar-Oblakova.
Takoj je treba poklicati 112
Možganska kap lahko prizadene vsakogar, zato je zelo pomembno, da vsi poznamo njene znake, saj je velika verjetnost, da bomo morali kdaj takoj pomagati tudi sami, še opozori Pretnar-Oblakova. Direktor društva Za srce Franc Zalar opozarja, da možganska kap zadene letno okrog 4000 Slovencev, največ v domačem okolju. Zato se, če kap zadene svojca, ki mu lahko takoj nudimo pomoč le sami, se ne smemo ustrašiti in moramo takoj ukrepati, saj je uspešnost zdravljenja odvisna od hitrega prepoznavanja znakov in takojšnjega prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center.
Glavni dejavnik tveganja je starost, drugi pa arterijska hipertenzija, razloži Pretnar-Oblakova in naniza še nekaj dejavnikov, na katere imamo večji vpliv in bi lahko z zdravim načinom življenja pravzaprav kar sami močno zmanjšali tveganje za možgansko kap. Ti dejavniki so namreč fizična neaktivnost, nepravilen vzorec prehranjevanja, debelost, visok holesterol, sladkorna bolezen.
Počitek ne bo pomagal
Prepoznavanje znakov in vedenje, da je treba takoj ukrepati, sta pomembna tudi zato, ker se bo lahko nekdo, ki ne bo prepoznal znakov, preprosto usedel in čakal, da mine. »A ne bo minilo, le obsedel bo lahko za vse življenje,« pravi zdravnica Pretnar-Oblakova in nadaljuje, da je možganska kap poglavitni vzrok za invalidnost, v razvitem svetu pa tudi tretji najpogostejši vzrok smrti, čeprav imamo danes vsa potrebna zdravila, ki lahko preprečujejo tako invalidnost kot visoko stopnjo smrtnosti.
Strdek lahko raztopimo ali odstranimo na več načinov, bistveno pa je, da ga odstranimo, preden možgansko tkivo odmre. Prepoznava znakov je sorazmerno enostavna: simptomi vedno nastanejo nenadno, da je vsakomur že po intuiciji jasno, da gre za nekaj resnega. Možgansko kap prepoznamo tudi po ohromelosti obraznih mišic in povešenem ustnem kotu, ohromelosti roke, tudi govor je prizadet. Za enostavnejšo prepoznavo znakov možganske kapi si lahko pomagamo s kratico GROM, ki že sama opozarja, da sledi udaru strele. Črka G se nanaša na spremenjen in nerazumljiv govor, R na prizadeto roko, O na prizadeto obrazno mišičje (pogosto le ene strani), črka M pa spomni, da se zelo mudi in je treba takoj poklicati reševalce na 112, namesto da sami hitimo v zdravstveni dom.
Vnaprejšnja opozorilna kap
Za približno 15 odstotkov kapi je značilna tudi vnaprejšnja napoved z opozorilno manjšo kapjo, pove Pretnar-Oblakova in razloži, da težja sledi zvečine že po dnevu ali dveh. Ker je po manjši opozorilni kapi, ki povsem izzveni, mogoče v skoraj 90 odstotkih večjo preprečiti z relativno enostavno diagnostiko, zdravnica opozarja na pomen takojšnjega obiska zdravnika tudi po manjše kapi, ki ima lahko podobno simptomatiko. Tudi pri tej gre lahko za neko prehodno motnjo govora, nerazumljivo govorico, težave z motoriko roke, noge, mravljince po eni strani, tudi dvojni vid z vrtoglavico je lahko znak blažje kapi.
Pri starejših je najpogostejši vzrok za možgansko kap ateroskleroza, pri mlajših pa prirojene bolezni srca, lahko tudi vnetje srca, nekoliko pa pripomore tudi dedna nagnjenost za povišan krvni tlak in sladkorno bolezen. Pri rehabilitaciji po možganski kapi ne zadostuje samo fizioterapija, ki je usmerjena predvsem v motorično rehabilitacijo, ampak mora sodelovati tudi delovni terapevt, ki se posveča zlasti fini motoriki. Prav tako mora sodelovati tudi logoped, pacient pa potrebuje tudi psihološko obravnavo in neke vrste telovadbo za možgane, še pojasni zdravnica. Pojasni še, da je okrevanje odvisno tudi od starosti pacienta, veliko pa prispeva njegova motivacija.
