Mnoge osnovne in srednje šole za popestritev ali nadgradnjo učne snovi občasno pripravijo srečanje s kakšnim umetnikom. Najpogosteje gre za pesnike ali pisatelje, vendar to ni pravilo: če osnovne šole književniki običajno obiščejo na prireditvah ob zaključku bralne značke, gimnazije poleg literatov vabijo tudi glasbenike, igralce in režiserje. Organizacija teh dogodkov je odvisna predvsem od zavzetosti učiteljev in ozaveščenosti ravnateljev, saj je denarja v te namene, kot pravijo na šolah, vse manj. Obenem pa poudarjajo, da so tovrstni dogodki za učence, pa tudi za šolski proces, dragoceni in koristni.
Vselej dober odziv
»Z obiski na šolah imam zelo dobre izkušnje,« pove pisatelj Feri Lainšček, eden tistih, ki so pogosti gostje izobraževalnih ustanov. Na leto ima približno 20 nastopov po osnovnih šolah in gimnazijah, včasih v okviru bralne značke, drugič kar tako, ker ga pač povabijo. Pred leti, ko je bil njegov roman Ločil bom peno od valov enako kot letos izbran za maturitetno branje, je obiskal kar 48 gimnazij v enem šolskem letu. »So šole, ki so v tem pogledu zelo angažirane, druge si nastopov ne morejo privoščiti ali pa so do njih ravnodušne; verjetno je marsikaj odvisno tudi od učiteljev, ki skrbijo za kulturne vsebine,« razmišlja Lainšček. »A splošno mnenje, da mladi ne berejo ali da jih umetnost ne zanima, je napačno: enako je kot takrat, ko sem bil sam mlad – nikoli niso brali vsi, mnogi pa so, in še vedno je tako.«
Seveda obisk umetnika pomeni določen finančni zalogaj. Za ilustracijo, osnovna tarifa za nastop kakega književnika v organizaciji Društva Bralna značka Slovenije je 150 evrov. Ta ne vključuje potnih stroškov, zato lahko nastop v primeru, da gost prihaja od daleč, stane tudi do 500 evrov. Honorarje pričakuje večina umetnikov, le nekaj je takih, ki pridejo zaradi iskric v otroških očeh. Med njimi je igralka Ljerka Belak, letošnja dobitnica Borštnikovega prstana, ki z Bogomirjem Verasom, prav tako gledališčnikom, gostuje po šolah s programom, v katerem učencem predstavita slovenske balade in romance, Prešerna, prvo Linhartovo igro v slovenščini... Včasih se jima pridruži še kitarist. »Saj otroci o tem že nekaj vedo, mi pa jim te vsebine ponudimo malo bolj živahno, kakšen prizor tudi odigramo,« pojasni Belakova. »Ne morete si misliti, s kakšnim zanimanjem spremljajo nastop, muho bi se lahko slišalo.«
Pomoč pri učnem procesu
Sogovorniki po šolah se strinjajo, da so ti obiski za otroke dobrodošla izkušnja. »Ko pride umetnik v šolo in so učenci z njim v neposrednem stiku, povezano snov bistveno bolj doživeto sprejemajo in si jo tudi bolje zapomnijo,« ugotavlja Jože Lango, učitelj razrednega pouka na OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani. Podobno meni Suzana Krvavica, koordinatorica kulturnih dejavnosti na Gimnaziji Novo mesto. »Obiski pisateljev zelo pomagajo pri pripravi na maturo. Ko smo pred štirimi leti gostili Ferija Lainščka, je bilo to srečanje pika na i celotnemu učnemu procesu.«
Goste izbirajo različno. »Običajno pomislimo na kaj v zvezi z maturo, a je izbor odvisen tudi od popularnosti avtorja. Upoštevamo torej želje dijakov, a tudi različne obletnice in nagrajence,« razloži Metka Kostanjevec, knjižničarka na Prvi gimnaziji Maribor. »Veliko preberem, pogledam tudi na spletno stran Bralne značke in preverim, koga še nismo imeli,« pristavi Lango. Suzana Krvavica pojasni, da je izbira gostov povezana z dejavnostmi, ki jih sicer pripravljajo za dijake: »Tako smo lani po ogledu predstave v Anton Podbevšek teatru organizirali še pogovor z igralcema Brankom Jordanom in Primožem Bezjakom.«
Strošek za šolo, ne za dijake
Stroški umetnikovega obiska niso zanemarljiv dejavnik, pri čemer na vseh šolah pravijo, da učencem oziroma dijakom teh dogodkov ni treba dodatno plačevati. »Jasno je, da moramo paziti na stroške, saj si visokih honorarjev ne moremo privoščiti,« priznava Metka Kostanjevec. »Pred leti smo radi izkoristili možnosti, ki jih v okviru programa Povabimo besedo ponuja Društvo slovenskih pisateljev. Toda te možnosti so zdaj omejene in tako umetnike iščemo tudi sami; pri tem smo veseli, če nam ni treba plačati honorarja, a računamo tudi s tem.« Bolj odločen je Stane Berzelak, ravnatelj Gimnazije Slovenj Gradec: »Umetniki, ki obiščejo šole, morajo biti plačani. Idealno bi sicer bilo, da bi denar za to našla država, da bi se torej ministrstvo za kulturo dogovorilo s šolskim ali kaj podobnega.«
Finančne omejitve je mogoče včasih presegati na druge načine. »Imamo kar ustaljeno sodelovanje z založbo Beletrina,« pove Darinka Marc, vodja aktiva slovenistov in aktiva umetnosti na Gimnaziji Poljane. »Lani smo v okviru festivala Fabula na šoli gostili del prireditev, v kar so se dejavno vključili tudi dijaki, obiskali sta nas tudi dve pisateljici.« Zanimiv recept predstavi Berzelak: »Kulturne dejavnosti imamo razdeljene na dva dela. Eno so kulturni večeri, ko umetniki gostujejo na šoli, v drugem delu pa dijaki prosto izberejo vsaj štiri dogodke, ki se jih v šolskem letu udeležijo: koncert, razstavo, literarno branje ali kaj drugega.«
