Ko so odšli slavnostni govorniki in končno utihnili gradbeni stroji na poljanski obvoznici, so običajno življenje v novih okoliščinah zaživeli prebivalci Škofje Loke, ki jih je desetletja vse gostejši promet spravljal ob živce. Odpravili smo se po stari cesti skozi tisočletno mesto in dojeli, da je to zdaj drugačen kraj z ljudmi, ki spoznavajo »normalno življenje«.

V trgovini na ovinku pri občinski stavbi že več kot desetletje prodaja avtodele Andrej Rupar. Pred vrati trgovine je bila reka vozil ob prometnih konicah stalnica. »Sprememba je očitna, edino avtostoparji so tamle pred občino prej zlahka dobili prevoz v Poljansko dolino, zdaj pa obvoznica na to močno vpliva,« nam je povedal in dodal, da v njegovi trgovini ni negativnih posledic, ker prodaja nekaj, kar pač ljudje namensko pridejo iskat. Malce drugače je promet ocenila cvetličarka Anica Pralica na Spodnjem trgu: »Se bo poznalo, ker je prej marsikdo zavil na rob in na hitro opravil nakup med vožnjo domov. Takih bo zdaj manj, a kljub temu smo vsi veseli, da tovornjaki ne vozijo več neprestano mimo. Bilo je res nevzdržno!« Pojavljajo se tudi zamisli, da bi zdaj promet umaknili s Spodnjega trga, a se o tem še krešejo mnenja. Vsekakor pa bo tudi ta del Škofje Loke zdaj lahko dobil novo vsebino in se razvijal drugače.

Desetletja je promet tekel tudi pred pragom hiše Anice Jamnik. Ni mogla prehvaliti dejstva, da lahko zdaj sproščeno stopi iz hiše, ki je ob najprometnejši Poljanski cesti. Prej je po deset minut čakala, da je lahko prečkala cestišče, ki je bilo polno pločevine in zato nevarno. Tina Režen je z naraščajem hodila po pločniku proti domu: »Za vse nas je to olajšanje. Prej se ob konicah nisi mogel vključiti na cesto iz našega naselja, promet s tovornjaki in reko vozil pa je resnično ogrožal ljudi. Zdaj se tudi nam obeta mirnejše, normalnejše življenje.«

In normalno je bilo tudi v jedilnici znane gostilne v Zmincu. Pri Kajbitu so popularne malice, a zdaj je treba s križišča obvoznice zaviti nazaj proti Škofji Loki. Natakarici Ines Vončina in Simona Kokelj pa sta kljub temu imeli polne roke dela in obisk se za zdaj ni prav nič zmanjšal. Mimo res ne pelje več na tisoče vozil, a zvesti gostje pač pridejo, če je dobra hrana, sta prepričani. Kogar koli smo ob cesti vprašali o občutkih po odprtju obvoznice, vsak je poudaril, da je zdaj tudi za njih nastopil čas, ko normalno živijo ob cesti, ki je bila prej zanje vzrok za jezo in skrbi. In tudi dijaki ter drugi avtostoparji bodo našli novo točko za dvignjen palec. Včasih se jih je pri občini nabralo tudi več kot deset hkrati, zdaj pa tisočletno mesto dobiva nov življenjski utrip.