»Škof je bil nekoliko napačno razumljen.« Tako se je včeraj na nestrpni zapis soboškega škofa Petra Štumpfa, ki v slovenski Katoliški cerkvi skrbi za medije, odzval predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) novomeški škof Andrej Glavan. S predstavniki Slovenske karitas je na včerajšnji konferenci sicer nameraval govoriti le o (predanem) delu Karitasovih prostovoljcev, a se ni mogel izogniti vprašanjem novinarjev, ki so po odmevnem monsinjorjevem izpadu kar deževala. Obsodbe svojih Štumpf ni bil deležen.
Po Glavanovem mnenju Štumpfovo strašenje z migranti, ki da prihajajo k nam, da bi uničili krščanstvo, ni vredno niti odločnega distanciranja. Razlogi, ki jih je navedel temu v prid, so naslednji. Škof Štumpf kaj bistveno drugačnega ni povedal, svoje stališče glede islamskega ekstremizma je le »priostril«. Poleg tega naj bi soboški škof hotel le ločiti begunce od množice imigrantov, ki izkoriščajo begunsko krizo in se – tako Glavan – obnašajo povsem drugače kot begunci. Sicer pa »smo v Cerkvi svobodni, v Cerkvi vlada velika demokracija«, zato imajo lahko tudi škofje različna stališča. Begunski cunami navsezadnje res predstavlja problem, je še pribil predsednik SŠK, ki je sicer načelno menil, da moramo biti do beguncev odprti in pozorni, saj je to osnovna dolžnost kristjanov. Mariborski nadškof in predsednik Slovenske karitas Alojzij Cvikl je k temu pristavil, da je treba v skladu s Frančiškovimi priporočili gledati na begunce kot na celoto in delovati tako, da bodo ti solidarni med seboj, da ne bodo »kot kakšni odvisniki le jemali in nič dali«.
Kaj je rekel škof Štumpf?
V prvem pismu soboškega škofa, ki so ga na cerkvenih spletnih straneh objavili minuli petek, kar mrgoli insinuacij in svaril vladi, če ne bo znala zajeziti islamizacije Evrope, ki »se lahko zgodi čez noč«. Mencavost slovenske vlade, je zapisal, je nelogična, »razen če nekdo ponuja slovenski državi ogromno denarja, samo da sprejema migrante, četudi jih druge evropske države več ne bodo«. Zato, je predvidel cerkveni dostojanstvenik, »se bodo migranti na koncu ustavili pri nas, tukaj bodo zaživeli v vsem, kar nam bodo vsiljevali – od verskih do za nas povsem nesprejemljivih življenjskih navad«. Škof Štumpf je pri tem opozoril zlasti na po njegovem mnenju napačen način karitativnosti, ki da postaja kanal za naše samouničenje. »Karitativnost kot prosta pot v Evropo za tiste, ki prihajajo samo zato, da bi uničili krščanstvo? Lepo vas prosim. To ni karitativnost, ampak naivnost,« je svoje stališče »priostril« soboški škof.
V novem pismu, ki so ga na spletnih straneh SŠK objavili v nedeljo, se Štumpf za svoja stališča, ki so v nasprotju z uradnim stališčem Komisije Pravičnost in mir, pa tudi z duhom številnih papeževih pozivov k solidarnosti z begunci, ni opravičil. Namesto tega je zatrdil, da je bil narobe razumljen, saj da v prvem pismu ni govoril o beguncih, temveč o »umetno spodbujenih migrantih« (tovrstnega razločevanja sicer v pismu ni mogoče najti). Prvi, je zapisal, so zaradi človeškega dostojanstva vredni naše pozornosti in pomoči. Tisti, ki zlorabljajo begunstvo, pa imajo druge cilje, je vztrajal. Ob tem je ošvrknil še medije, češ da skrivajo resnico in obe skupini obravnavajo enako. Kako naj bi skupini obravnavali različno oziroma razločevali med njima, ni povedal.
»Karitas služi vsem, ne ločuje...«
Ali je ločevanje pravih in nepravih beguncev pri opravljanju karitativne dejavnosti sploh mogoče, smo povprašali cerkvene predstavnike. »Ne, mi ne ločujemo in ne bomo ločevali. Mi le pomagamo ljudem v stiski,« je bil odločen generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je odgovoril rahlo drugače: »Karitas služi vsem, ne ločuje, vendar pa s posebno skrbjo gleda na družine. Prav družinam bomo v prihodnje posvetili največ skrbi.« Ali niso bile torej Štumpfove besede neprimerne, izrekel jih je navsezadnje škof, so vztrajali novinarji. »Lahko le fantaziramo, kaj bo, če bo; dokler ni ekscesov, se nam ni treba bati, lahko pa nas ti skrbijo,« se je glasil odgovor škofa Glavana. Nadškof Cvikl pa je k temu dodal, da je »zelo pomembno, kako nagovarjamo ljudi, da ne prilivamo brez potrebe olje na ogenj«. Na Dnevnikovo vprašanje, ali njegove besede veljajo tudi za soboškega škofa, je skopo odgovoril: »Saj, saj, pa saj ste prebrali njegovo pojasnilo...« Neuradno je bilo včeraj mogoče slišati, da vsem v cerkvenem vodstvu Štumpfovo pisanje ni bilo všeč, »ampak kaj moremo«...
