Odgovor: V skladu z zakonom se vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika (torej tudi del stanovanjske hiše). Obstaja pa izjema: če je namreč zapustnik ob daritvi ali pozneje ali pa v oporoki izrecno izjavil, naj se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je to bila zapustnikova volja (to je sicer težje dokazati), potem do vračunanja ne pride. Svetujem vam, da vračunanje darila izrecno zahtevate na sodišču (do vračunanja namreč ne pride avtomatično) in bo to potem dolžno upoštevati, da je brat že dobil darilo v obliki dela stanovanjske hiše.
Vprašanje: Sem vdova in imam dva otroka. Po možu je bila opravljena zapuščinska obravnava, na kateri je bilo odločeno, da dedujem po prvem dednem redu z obema otrokoma, zato mi je pripadla samo tretjina moževe dediščine (gre za del stanovanjske hiše). Ker otroka živita na drugem koncu države, skorajda nismo ohranili stikov, poleg tega pa imata oba zelo dobro plačane službe in jima zapuščinsko premoženje ne bi pomenilo prav veliko. Sprašujem vas, ali lahko zahtevam povečanje svojega dednega deleža.
Odgovor: Vaša zahteva za povečanje dednega deleža žal ni utemeljena. Skladno s 23. členom zakona o dedovanju lahko zakonec utemeljeno zahteva, da sodišče odloči, da deduje tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedovali drugi dediči, ali pa odloči, da deduje zakonec vso zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zakonec zašel v pomanjkanje, če bi se delila, le v primeru, ko zakonec deduje z dediči drugega dednega reda. Ker pa ste vi dedovali z dediči prvega dednega reda, je taka zahteva neutemeljena. Drugače pa bi bilo, če bi sodišču dokazali, da nimate potrebnih sredstev za preživetje.
Mag. Boštjan J. Turk
