Kakšen je pogled z vrha lestvice hrvaškega prvenstva, kjer ste prvič, odkar ste 27. februarja 2013 postali trener Rijeke?

Ker tekmo spremljam z roba igrišča, je moj pogled enak, kot je bil v nedeljo z atletske steze na Poljudu. Ne zgodi se vsak dan, da premagaš Dinamo in Hajduk, a za nami je šele 15 krogov, do konca jih je še 21. Moj pogled je usmerjen le proti Splitu, našemu naslednjemu tekmecu, ki je pokazal svojo moč, ko je konec tedna premagal Dinamo.

Je torej realen boj Rijeke za naslov hrvaškega prvaka, zlasti z bogatim Dinamom, ki zaostaja štiri točke?

Ga še ne vidim. Trenutno smo na vrhu. Nisem človek, ki bi gledal daleč naprej. Od igralcev zahtevam, da vsi skupaj razmišljajo le o naslednjem tekmecu. Med navijači so razmišljanja o boju za naslov prvaka nekaj povsem normalnega. Dolgo časa so čakali na prvo mesto in prišel je njihov trenutek, da malo zbadajo privržence naših nasprotnikov.

Z dvema zmagama v velikem slogu ste povzročili evforijo v Kvarnerskem zalivu.

Evforije nisem povzročil jaz, ampak ekipa, ki je odlično reagirala. Proti Dinamu so igrali pametno in izkoristili tisto, kar nam je ponudil z izključitvijo svojega igralca. V Splitu je bila tekma v fantastičnem vzdušju pred 26.000 gledalci. Navijaška skupina Torcida je bila v najboljši podobi, bilo pa je tudi več kot 1000 navijačev naše Armade. Bili smo veliko boljši in kakovostnejši, zato smo zasluženo zmagali. Izidi so takšni, da smo trenutno prvi mi, po prejšnjem krogu je bil Hajduk. V hrvaškem prvenstvu bo zaradi izenačenosti še veselo in zanimivo.

Nedeljska predstava v Splitu je bila značilna za vaš trenerski rokopis.

Hajduk je bil v pozitivni seriji, trener Burić je zelo dobro sestavil ekipo iz okrepitev in mladosti. Ko ima ekipa za seboj še 25.000 navijačev, se moraš na to pripraviti. Reakcija mojih igralcev je bila zelo dobra, čeprav so nam manjkali nekateri nosilci igre. Nisem privrženec treningov obrambne postavitve, ampak prevzemanja odgovornosti, taktične discipline in zrelosti. Vezisti so z izjemno agresivnostjo onemogočili, da bi Hajduk razvil igro. V konci napada so Bezjak, Balaj in Tomasov šli neposredno proti golu in zabijali gole.

V hrvaškem prvenstvu je Rijeka še neporažena s serijo osmih zmag in sedmih remijev. Edini poraz v sezoni ste doživeli na prvi tekmi kvalifikacij za ligo Evropa, ko ste doma izgubili z Aberdeenom 0:3 in izpadli.

Odprtje sezone je bilo slabo. Za nas je bil velik udarec, ko smo se že po dveh tekmah poslovili od Evrope. V državnem prvenstvu smo izgubili veliko točk, ker smo zastreljali priložnosti, enajstmetrovke in tresli vratnice. Začela so se pojavljati vprašanja, ali smo sploh na pravi poti, a fantje so ostali mirni. Imamo veliko prostora za napredek, če bomo ostali pametni in ne bomo prepotentni. Kontinuiteta pa je prvi pogoj, če skušaš nekaj doseči.

Ko ste izpadli iz Evrope, kjer ste dve sezoni zapored igrali v skupinskem delu, vam je klubsko vodstvo zaščitilo hrbet.

V klubu je bilo veliko razočaranje, čeprav Aberdeen ni neka leva ekipa. Izpad je bil napaka vseh z menoj na čelu. Z analizo smo ugotovili, kaj je bilo narobe in šli naprej tako, da smo kakovostno trenirali. Pojavila so se različna mnenja tistih, ki vedo vse, medtem ko smo v klubu ostali mirni in poiskali okrepitve. Potem ko sta odšla Leovac in Tomečak, smo morali spremeniti način igranja, zato je trajalo nekaj časa, da smo povezali vse niti.

Ukrep po slabem vstopu v sezono je bil tudi, da ste zamenjali nekatere pomočnike v strokovnem štabu.

Bolj kot moja poteza je bila to stvar športnega direktorja in vodilnih v klubu. V iskanju, da gremo naprej, smo se odločili za nekatere novosti. Nekateri so to razumeli, da se skrivam za menjavo pomočnikov, a dolgoročno se je pokazalo, kdo ima prav. Ljudje, ki so odgovorni za delovanje kluba, so pač ocenili, da bi poskušali nekaj drugega. Če sprememba ne bi prinesla izboljšav, bi bil verjetno jaz naslednji, ki bi moral oditi. Z menjavami smo kakovost dela dvignili za en razred.

Dokler ne zgradijo novega stadiona Kantrida, imate začasni dom na Rujevici, kjer imate ob centru za trening tudi stadion za 5000 gledalcev.

Kantrida je bila v naših srcih. Morda smo vsi celo malo podcenili, kako je, ko se z enega kultnega objekta seliš na novo lokacijo. Potreben je čas za prilagajanje. A Rujevica je sijajna za strokovno delo, saj ni treba več zjutraj razmišljati, kje boš sploh treniral. Zdaj imamo vrhunsko pripravljena igrišča, tudi ko najbolj dežuje. To nam daje mirnost in koncentracijo. Tudi časi, ko nismo vedeli, kje bomo trenirali, so imeli svoj čar, ker nas je to gnalo naprej, a na dolgi rok brez ustreznih pogojev za delo ne moreš napredovati.

V trenutni zasedbi Rijeke imata pomembno vlogo dva Slovenca. Štoper Miral Samardžić je steber obrambe, napadalec Roman Bezjak pa s sedmimi goli najboljši strelec kluba.

Samardžić igra najbolj zrel nogomet v karieri, ne bom pa rekel, da najbolj kakovostnega. Njegovo obnašanje je v skladu z zrelostjo in izkušnjami. Ne glede na to, na kateri strani igra Bezjak, levo ali desno, vedno gre zelo direktno proti golu in jih zabija. Ko ga gledam na treningu, ga ne vidim kot klasičnega napadalca, ki je vseskozi s hrbtom obrnjen proti golu, ampak igralca, ki mu moraš dati svobodo. Lahko veliko teče in zelo dobro izpolnjuje tudi obrambne naloge, kar je zelo všeč navijačem v Kvarnerju. Ima mirnost, pravi odnos do dela in urejeno življenje, zato tako dobro deluje na igrišču.

Kot nekdanji slovenski selektor imate izkušnje z dodatnimi kvalifikacijami, ko ste za nastop na svetovnem prvenstvu 2010 izločili Rusijo, ki ima podoben slog igre kot Ukrajina. Kakšen je pogled iz Kvarnerja pred tekmama med Slovenijo in Ukrajino?

Situacija je specifična. Slovenski selektor je dobro reagiral, ko je izpostavil specifiko dveh tekem v treh dneh, ki nimajo nobene povezave s tistim, kar se je dogajalo v kvalifikacijski skupini. Slovenci moramo razmišljati le o sebi, naši reprezentanci in kakovosti. Ukrajina je neugoden tekmec, a tokrat se karte mešajo in delijo na dveh tekmah. Zelo pomembno je, da imamo že izkušnje, kako je mogoče premagati na papirju kakovostnejšega tekmeca. To je lepa priložnost za igralce, saj jih je še kar nekaj iz časov, ko sem vodil reprezentanco, da svojo kariero zaokrožijo s fenomenalnim rezultatom, kar bi bila uvrstitev na evropsko prvenstvo. Uvrstitev na tretje mesto v skupini za Anglijo in Švico je naša realnost. A slovenska realnost je tudi, da znamo igrati takšne tekme, igralci se na njih znajo pripraviti. Osredotočeni moramo biti predvsem nase, verjeti v svojo kakovost in vse, kar bosta ti dve tekmi sprožili za pomen nogometa Sloveniji.

Torej boste 14. in 17. novembra zvesti navijač Slovenije.

Da. Nihče mi ne more vzeti velike zgodbe, ki smo jo spisali, in pripadnosti Sloveniji. Srčno si želim uspeha. Če Slovenija igra na svetovnem ali evropskem prvenstvu ali slovenski nogometaš v Interju, Fiorentini, Bayerju Leverkusen..., tudi nate gledajo drugače v okolju, v katerem delaš. To so stvari, ki slovenski nogomet delajo bogatejšega.