Ministrstvo za delo ugotavlja, da večina ciljev aktivne politike zaposlovanja v obdobju od leta 2012 do 2015 ni bila dosežena. Povprečno trajanje brezposelnosti se v nasprotju z načrti ni skrajšalo, ampak celo občutno podaljšalo, pri starejših od 50 let na kar tri leta. Delež brezposelnih, vključenih v programe izobraževanj in usposabljanj, je s 24 odstotkov v letu 2010 v letošnjem prvem polletju upadel na zgolj enajst odstotkov, za novi ukrep nadomeščanja na delovnem mestu in delitve delovnih mest, pri čemer je bilo za letos predvidenih 2000 zaposlitev, pa se ni odločil niti en delodajalec.
Za aktivno politiko zaposlovanja namenimo premalo
Po pojasnilih ministrstva za delo je glavni vzrok za slabše rezultate v letošnjem letu zamuda pri črpanju sredstev iz nove evropske finančne perspektive, zaradi česar se nekateri programi, ki so bili predvideni za letos, niti še niso začeli izvajati. Toda roko na srce večina od naštetih ciljev glede na dosežke zadnjih let tudi v primeru pritoka sredstev iz nove perspektive ne bi bila dosežena.
Do slovenske aktivne politike zaposlovanje je kritična tudi OECD, ki je v svojih letošnjih priporočilih opozorila, da mora Slovenija zvišati sredstva zanjo in »bolje prilagoditi programe dolgotrajno brezposelnim in nizko izobraženim«. Za aktivno politiko zaposlovanja namreč namenimo le okoli 0,3 odstotka BDP, kar je zgolj polovica povprečja držav OECD. Še zlasti skromno je letošnje leto, ko je za ukrepe aktivne politike zaposlovanja namenjenih le okoli 60 milijonov evrov ali približno 40 milijonov manj kot leta 2014.
Glede na smernice aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2016–2020, ki so jih v tem mesecu pripravili na ministrstvu za delo, se sredstva tudi v prihodnjih letih ne bodo zvišala. Nasprotno. Za naslednje obdobje je za ukrepe predvidenih 100 milijonov evrov na leto (približno polovico bo prispeval državni proračun, polovica bi bila evropskih sredstev), kar glede na rast BDP predstavlja le okoli 0,25 odstotka BDP.
Največji problem so dolgotrajno brezposelni
Se pa pod vplivom priporočil OECD in drugih mednarodnih institucij s prihodnjim letom spreminja usmeritev aktivne politike zaposlovanja. Potem ko je bila ta v preteklih letih usmerjena predvsem v povečanje zaposlovanja mladih, se glede na nove smernice največja pozornost usmerja na starejše, dolgotrajno brezposelne, tiste z nizko izobrazbo in težko zaposljive mlade.
Barbara Gogala z zavoda za zaposlovanje ocenjuje, da gre za normalen odziv na gospodarsko rast in okrepljeno zaposlovanje, zlasti mladih. »Ko se začne novo zaposlovanje, najprej dobijo delo mladi in bolje izobraženi. Zato moramo zdaj pomagati tistim, ki se težje zaposlijo,« pojasnjuje Gogalova. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je dolgotrajno brezposelnih, torej takšnih, ki so brez zaposlitve vsaj leto dni ali več, okoli 60.000, kar je več kot polovica (56 odstotkov) vseh brezposelnih v Sloveniji. Čeprav se z dolgotrajno brezposelnostjo soočajo tudi v drugih evropskih državah, pa je pri nas ta problem očitno večji. Povprečje EU presegamo za sedem odstotnih točk, medtem ko je v primerjavi s skandinavskimi državami delež dolgotrajno brezposelnih večji celo za dvakrat do trikrat.
Analiza zavoda za zaposlovanje kaže, da je med dolgotrajno brezposelnimi največ starejših od 50 let, teh je okoli 40 odstotkov, ter nižje izobraženih (osnovnošolsko izobrazbo ima kar tretjina). Najmanjše zaposlitvene možnosti imajo starejši brezposelni, ki so po mnenju delodajalcev manj fleksibilni in motivirani kot mladi, primanjkuje jim ustreznih znanj, poleg tega pa so zaradi dodatkov na delovno dobo in zdravstvenih težav tudi »predragi«.
Z daljšanjem brezposelnosti se možnosti za zaposlitev le še zmanjšujejo. Medtem ko po dodatnih usposabljanjih in izobraževanjih uspe dobiti delo 55 odstotkov vseh udeležencev, je takih med dolgotrajno brezposelnimi le 42 odstotkov. Poleg težav imajo dolgotrajno brezposelni več težav tudi pri ohranjanju zaposlitve. Leto dni po zaključku subvencionirane zaposlitve je še naprej zaposlenih 46 odstotkov oseb, med dolgotrajno brezposelnimi pa le 36 odstotkov.
Kadrovske težave zavoda za zaposlovanje
Evropska komisija je pred nekaj tedni državam članicam priporočila, da reševanje dolgotrajne brezposelnosti postavijo med prioritete. Zavodom za zaposlovanje med drugim svetuje, da pri delu z dolgotrajno brezposelnimi obravnavajo posameznike čim bolj individualno in intenzivno. Svetovalci naj bi torej imeli manj strank, te pa bi naročali pogosteje in ne le nekajkrat ali zgolj enkrat na leto, kot je sicer navada v Sloveniji.
Na našem zavodu se s tem povsem strinjajo, opozarjajo pa, da si lahko takšne zares temeljite obravnave privoščijo le bogatejši in kadrovsko močnejši zavodi (v Nemčiji, Avstriji, na Danskem). »Dolgotrajno brezposelna oseba pogreša intenzivno individualno obravnavo, svetovalca, na katerega se naveže in si upa z njim deliti občutke. A težava je s kadri. Vsak svetovalec obravnavo po 400 do 500 ljudi na mesec,« pojasnjuje Gogalova.
Kadrovski primanjkljaj poskušajo na zavodu zapolnjevati s skupinskimi delavnicami, ki jih izvajajo koncesionarji. Sodelovanje z desetimi zunanjimi izvajalci, izbranimi na ministrstvu za delo, poteka že četrto leto, njegova prednost pa je po mnenju Gogalove v tem, da gre za daljše delavnice in da prihajajo koncesionarji iz poslovnega sveta, ki ima bolj praktičen način razmišljanja. Na podlagi analize učinkovitosti so na zavodu ugotovili, da takšne delavnice dosegajo najboljše rezultate prav pri dolgotrajno brezposelnih.
»Pri hitreje zaposljivih, torej tistih, ki imajo iskan poklic, ki so mlajši, bolj izobraženi, ni bistvenih razlik pri zaposlovanju. Drugače pa je pri težje zaposljivih, pri čemer je pomembno prepoznati ovire, ki jim preprečujejo, da bi bili aktivnejši, ter jih motivirati, da ne zapadejo v še večjo malodušnost,« pravi Gogalova. Na zavodu dodajajo, da so se kot zelo uspešni izkazali tudi programi kratkotrajnih usposabljanj za deficitarne poklice (za mesarje, cevarje, varilce, gozdarje sekače, prodajalce...).
Poleg skupinskih delavnic bodo za dolgotrajno brezposelne še naprej na voljo tudi javna dela. Čeprav je pri tej obliki kasnejših zaposlitev malo, pa z njimi dolgotrajno brezposelne nekako vendarle ohranjajo v stiku z delom. Prihodnje leto naj bi se našla tudi sredstva za subvencionirane zaposlitve, ki jih letos ni bilo.
Igor Dernovšek
