Nemški koalicijski vrh se je po dobrih dveh urah pogovorov končal brez dogovora. A le nekaj ur je kazalo, da bo nemška begunska politika ostala nespremenjena. Po vrhu sta se tako vodja socialdemokratov (SPD) Sigmar Gabriel kot vodja Krščanskosocialne unije (CSU) Horst Seehofer iz urada kanclerke Angele Merkel odpravila brez izjav. V njenem uradu so pogovore skopo označili za konstruktivne. »Obstaja veliko skupnih točk, a nekatere dileme je treba še razrešiti,« je po vrhu dejal Steffen Seibert, kanclerkin tiskovni predstavnik.

Koalicija bo o begunski politiki ponovno razpravljala v četrtek. Takrat bosta Merklova in Seehofer za mizo vendarle sedla nekoliko bolj usklajena. Po koalicijskem vrhu sta namreč skoraj šest ur nadaljevala razpravo in vsaj interno dosegla zbližanje, kar pa utegne naleteti na negativen odziv pri koalicijskem partnerju SPD. Sprejela sta namreč skupno stališče glede prehodnih območij na meji z Avstrijo, ki jim je SPD ves čas ostro nasprotoval, proti njim pa se je vse do popoldanskega srečanja s Seehoferjem izrekala tudi Merklova. Tako CDU kot CSU vzpostavitev prehodnih območij zdaj razumeta kot »najnujnejši ukrep za boljši nadzor meja«. Na teh območjih naj bi po zamisli CSU prebežnike ločevali na tiste, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, tiste pa, ki niso upravičeni do azila, bi od tod že deportirali. SPD in človekoljubne organizacije so zamisel kritizirali, saj bi takšni centri delovali kot veliki zapori, v katerih bi bilo treba begunce zadrževati s silo. Ta pomislek poskušata CDU in CSU v skupnem stališču omiliti. Proces obravnave beguncev naj bi potekal na podoben način, kot tečejo postopki na letališčih, njihovo pridržanje pa ne vključuje zaporniških okoliščin. To po mnenju obeh strank ne bi smelo biti v nasprotju z zakonodajo. Iz popoldanskega dogovora CDU in CSU se zdi, da je Merklova vsaj delno popustila pod vse večjim pritiskom CDU in CSU zaradi njene relativno liberalne begunske politike.

Ves teden so v Krščanskosocialni uniji, sestrski stranki CDU, dvigovali temperaturo pred včerajšnjim koalicijskim vrhom, na katerem so razpravljali o nadaljnji nemški begunski politiki. Vodja CSU Seehofer, ki je ministrski predsednik zvezne dežele Bavarske, je kanclerki postavil ultimat, saj bi se morala Merklova do včeraj izreči o ukrepih za omejevanje dotoka beguncev v Nemčijo. Če tega ne bi storila, je Seehofer napovedoval svoje nujne ukrepe, ki pa jih ni podrobneje predstavil. Po ocenah nemških medijev je Seehofer temperaturo glede begunske politike dvigoval tudi zaradi bližajočega se kongresa CSU, kjer namerava čez slabe tri tedne ponovno kandidirati za vodjo stranke.

Prehodna območja proti prihodnim centrom

Kot ministrski predsednik Bavarske, kjer prebiva že 200.000 beguncev, je Seehofer zagovarjal določitev zgornje meje beguncev, ki bi jih Nemčija še sprejela, in vzpostavitev tako imenovanih prehodnih območij ob meji z Avstrijo. Čeprav zgornje meje beguncev, ki bi jih Nemčija še bila pripravljena sprejeti, CDU in CSU v popoldanskem doseganju skupnega stališča nista opredelili, pa je Seehoferju očitno uspelo prepričati Merklovo o spremembi politike prehodnih območij.

Socialdemokrati so sicer še pred koalicijskim vrhom namesto oblikovanja prehodnih centrov ob meji z Avstrijo predlagali kompromis. Namesto prehodnih centrov ob meji so rešitev videli v vzpostavitvi prihodnih centrov v vseh zveznih deželah, kjer bi se begunci morali registrirati. Gabriel je predlagal občutno zmanjšanje finančne pomoči, če tega ne bi storili, prav tako pa bi izmikanje registraciji tudi negativno vplivalo na postopek dodeljevanja azila. SPD je predlagala še, da bi že v prihodnih centrih lahko odločili, da se azil zavrne prosilcem iz varnih držav, prav tako pa bi lahko tudi sprožili njihovo deportacijo.