Gre za prvi politični odziv centralne španske vlade na torkovo odločitev glavne parlamentarne skupine političnega bloka za neodvisnost Katalonije, ki zahteva, da se po prednostnem postopku obravnava slovesna deklaracija o začetku procesa za razglasitev »neodvisne republike Katalonije«. Rajoy pa je ob tem opozoril, da »država ne bo odstopila od uporabe vseh političnih in pravnih sredstev, da ubrani suverenost španskega naroda«. To bi lahko pomenilo tudi neposredno intervencijo in začasno ukinitev katalonske pokrajinske vlade.
Dan potem, ko je bil konstituiran katalonski parlament v novi sestavi, so predstavniki vladne koalicije Junts pel Si (Skupaj za) in leve stranke Candidatura d'Unitat Popular (CUP), ki sta na volitvah 27. septembra letos dobili absolutno večino, vložili dokument za sprejetje deklaracije o »začetku procesa za Katalonsko neodvisno državo v obliki republike«. Dokument naj bi se obravnaval prednostno na posebni parlamentarni seji, ki je napovedana konec tedna.
V devetih točkah dokumenta, ki ga je pripravila nacionalistična parlamentarna večina, je med drugim zapisano, da »proces odcepitve ne sme biti odvisen od ukrepov španskih državnih inštitucij, zlasti ne od ustavnega sodišča, ker ne gre za legitimiran organ«. Prihodnjo katalonsko vlado poziva, da izvaja samo tiste normative in mandate, ki bodo sprejeti v katalonskem parlamentu, in poudarja, da je namen resolucije sprožiti samostojni konstitutivni projekt, ki bo pripeljal do sprejema katalonske ustave. Prav tako določa, da mora katalonski parlament najpozneje v 30 dneh začeti obravnavo zakonov glede konstitutivnega procesa, socialnih pravic in javnih financ. Na koncu predlagatelji opozarjajo, da mora proces odcepitve vključevati pogajanja s špansko državo. Zatrjujejo, da ne gre za radikalno »pretrganje« vseh povezav s špansko državo niti za nasilno odcepitev, pač pa preprosto za »odklop« od Španije.
Po prepričanju nacionalistov njihove zahteve legitimirajo izidi zadnjih pokrajinskih volitev, ki so bile izpeljane kot plebiscit. Odcepitveni blok je na njih zbral 47,7 odstotka glasov in si tako zagotovil 72 od 135 parlamentarnih sedežev, medtem ko je opozicija dobila skupno 51,7 odstotka glasov. V petek objavljeni rezultati javnomnenjske raziskave pa kažejo, da se danes z odcepitvijo strinja 41 odstotkov Kataloncev, 49 odstotkov vprašanih pa ji nasprotuje; če pa bi odcepitev pomenila tudi odhod iz EU, je proti 67 odstotkov anketiranih.
Rajoy paktira s katalonsko opozicijo
Opozicijske stranke v katalonskem parlamentu, to so Ciudadanos, PP, PSOE in Podemos, ki za razliko od nacionalističnih strank delujejo na celotnem španskem ozemlju, poskušajo obravnavo predloženega dokumenta blokirati. Z njihovimi generalnimi sekretarji se je v četrtek in petek sestal španski premier Rajoy in s Pedrom Sanchezom (PSOE) ter Albertom Rivero (C's) sklenil državno zavezništvo za preprečitev začetka katalonskega procesa za neodvisnost. Pridružitev temu političnemu paktu je zavrnil le vodja levičarske stranke Podemos, Pablo Iglesias, ki se sicer na načelni ravni ne strinja z odcepitvijo Katalonije, predlaga pa spremembo španske ustave ter priznavanje pravice do samoodločbe.
Vendar Rajoy in njegova stranka PP odločno nasprotujeta kakršnim koli spremembam veljavne ustavne ureditve in ne priznavata drugega kot španski narod. Prav ta stranka je glavni krivec za sedanjo situacijo, ker je preprečila reforme, ki jih že leta zahteva pokrajinska vlada v Barceloni. Danes Rajoyu sredi predvolilne kampanje za volitve na državni ravni zaostrovanje katalonske problematike še kako ustreza, ker se namesto neprepričljive pridige o uspehih njegove vlade lahko predstavlja kot rešitelj Španije. Zanimiv je še podatek, da na državnih volitvah, ki bodo decembra, namerava sodelovati katalonski separatistični politični blok, kot so sporočili.
