Najmlajša upokojenca, ki sta se upokojila lani, sta bila stara 49 let. Pet ljudi se je pokojnine razveselilo pri petdesetih, trije so bili leto starejši, štirje pa so jo prejeli pri 52 letih.
Čeprav so se lahko po novem pokojninskem zakonu lani ženske upokojile šele pri 58 letih in 4 mesecih, moški pa štiri mesece kasneje, upokojitvene starosti pa ni mogoče znižati pod 58 let, se je pod to starostno mejo lani upokojilo kar 2378 oseb. Teh je skoraj petsto več kot tistih, ki so se upokojili po šestdesetem letu.
Takšne anomalije so posledice dejstva, da se lahko tisti, ki so do konca leta 2012 izpolnili pogoje za upokojitev po starem pokojninskem zakonu (vključno z dodano dobo in možnostmi znižanja upokojitvene starosti), še vedno upokojijo po starih pravilih. Med moškimi je takih še vedno 61 odstotkov, med ženskami celo 70 odstotkov.
Nova pokojninska reforma, po kateri se bomo po zaključku prehodnih obdobij lahko upokojevali šele pri 65 letih, sicer že daje rezultate, a so ti skromni. Povprečna upokojitvena starost se opazneje dviguje le pri ženskah. Lani je znašala 59 let, kar je leto in devet mesecev več kot pred desetimi leti.
Aktualna pokojninska reforma se je zgodila pozno in bila precej medla. Glede na pred dnevi objavljene podatke OECD o stopnjah zaposlenosti prebivalstva za letošnje drugo četrtletje je sicer delež zaposlenih Slovencev, starih od 55 do 64 let, dosegel največjo vrednost doslej (38 odstotkov). A po drugi strani je Slovenija po deležu starejših zaposlenih tretja najslabša v EU. Zadnji nismo le zato, ker sta v zadnjih treh četrtletjih za nami zaostali Grčija in Hrvaška, ki imata ob Španiji največjo stopnjo brezposelnosti v EU. Pred tem pa je bila Slovenija od začetka leta 2011 do sredine leta 2014 po deležu zaposlenih prebivalcev v omen-jeni starostni skupini celo zadnja v celotni EU.
Pokojninske reforme so še pospešile upokojevanje
Čeprav imamo v Sloveniji osebo, ki je pri 84 letih še vedno zaposlena, delovno aktivnih pa je še 32 osemdesetletnikov, je očitno, da se Slovenci raje upokojujemo, kot delamo. Hitro upokojevanje, ki ga je v zadnjih letih kar dvakrat pospešilo tudi dolgotrajno sprejemanje pokojninske reforme, se kaže predvsem v nizki stopnji delovne aktivnosti starejših. Med osebami, starimi od 55 do 64 let, je ta kar za 17 odstotnih točk pod evropskim povprečjem, kar je za Grčijo najmanj v EU. Da se Slovenci želimo čim prej upokojiti, kaže tudi podatek, da se je lani za predčasno pokojnino, ki je v povprečju nižja za 12 odstotkov, odločilo 324 ljudi ali skoraj dvakrat več kot leto pred tem.
Z zaostritvijo pogojev za upokojitev pa na žalost po drugi strani narašča tudi stopnja brezposelnosti starejših od 55 let. Od leta 2008 se je ta v Sloveniji podvojila in lani že presegla povprečje EU. Obeti za njihovo zaposlitev so slabi, saj so za delodajalce zaradi slabše izobrazbene strukture in manjše fleksibilnosti manj zanimivi, obenem pa so zaradi dodatkov na delovno dobo in zdravstvenih težav tudi predragi. Delež zaposlitev starejših med vsemi zaposlitvami je sicer zgolj petodstoten, pri čemer prednjačijo zaposlitve moških.
Ker z dolžino trajanja brezposelnosti upada tudi možnost zaposlitve, je med starejšimi vse več dolgotrajno brezposelnih. Med vsemi dolgotrajno brezposelnimi, teh je v Sloveniji kar 60.000, je kar četrtina starejših od 55 let. Še bolj skrb vzbujajoče je, da je že vsaj dve leti brez dela skoraj polovica vseh starejših dolgotrajno brezposelnih oseb.
Spodbude za starejše brezposelne
Poglaviten problem na trgu dela postajajo starejši, dolgotrajno brezposelni in tisti z nizko izobrazbo. Zato je ministrstvo za delo nedavno pripravilo načrt ukrepov aktivne politike zaposlovanja zanje za prihodnjih pet let.
V sklopu nove usmeritve je vlada minuli mesec potrdila predlog zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela, s katerim v prihodnjih dveh letih uvaja začasne spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih, starih več kot 55 let, ki so vsaj šest mesecev prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Delodajalec, ki bo takšno osebo zaposlil, lahko tudi za določen čas, bo za največ dve leti v celoti oproščen plačila prispevkov za socialno varnost. Tako naj bi število zaposlitev brezposelnih oseb, starejših od 55 let, povečali z lanskih 4600 na več kot 7000.
Avstrijci so radodarnejši
Podobne spodbude delodajalcem za že zaposlene starejše delavce ali pa starejše brezposelne poznajo tudi druge, zlasti zahodnoevropske države. Avstrija na primer od leta 1998 izvaja program »come back«, v katerem je delodajalec, ki zaposli brezposelnega moškega, starejšega od 50 let, oziroma brezposelno žensko, starejšo od 45 let, upravičen do subvencije plač in prispevkov za obdobje dveh let. Dve leti pa velja tudi program »come back plus«, v okviru katerega država dve leti sofinancira plačo starejšim brezposelnim z zdravstvenimi težavami. S prihodnjim letom v Avstriji znova uvajajo tudi tako imenovani »sistem bonus-malus«. Delodajalcem bo država ob zaposlitvi osebe, starejše kot 50 let, znižala stroške dela, povečala pa, če bi osebo, starejšo od 50 let in zaposleno več kot deset let, odpustili.
