Marsikdo, ki je v preteklih dneh kupil delnice nove televizije Nova24TV, verjetno pričakuje, da se mu bodo vložena sredstva v ta politični projekt tudi povrnila. V statutu delniške družbe med drugim piše, da daje imenska delnica imetniku pravico do sorazmernega dela bilančnega dobička, namenjenega za izplačilo dividend.
Vendar pa to ne bo odvisno zgolj od poslovanja nove televizije na medijskem trgu, ki je že dalj časa v krizi, temveč tudi od tega, ali bo vodstvu televizijske hiše uspelo pridobiti status nepridobitnega programa posebnega pomena. Če bo do tega dejansko prišlo, odločbo izda pristojno ministrstvo, bo moral namreč izdajatelj dobiček uporabiti »samo za izvajanje televizijske dejavnosti«, piše v zakonu o medijih.
Bo prispeval tudi proračun?
Vodstvo nove informativne televizije Nova24TV, ki naj bi začela oddajati decembra, pri zagonu svojega projekta ne računa zgolj na podporo svojih političnih somišljenikov, temveč tudi na državno pomoč. V prospektu za ponudbo delnic, ki bodo v prodaji še do konca novembra, med drugim poudarja, da si bo v prvem letu oddajanja prizadevalo pridobiti status posebnega pomena. To pa pomeni, da bi lahko prek javnega multipleksa (sobne in strešne antene), za katerega skrbi Radiotelevizija Slovenija in ki je trenutno v celoti zaseden, skorajda neodplačno razširjali svoj program, imeli pa bi tudi več možnosti »na razpisih za pridobitev proračunskih sredstev, vključno z razpisi na evropskem nivoju«. »Status posebnega pomena daje prednostno kandidiranje na razpisih ministrstva za kulturo, kjer se lahko sofinancira projekte tudi do 50 odstotkov vrednosti, kar pomeni, da se največji strošek, ki ga predstavlja dnevna informativna oddaja, znatno zniža,« še piše v prospektu.
Na vprašanje, ali so zdajšnji in bodoči delničarji informativne televizije seznanjeni s to okoliščino, koordinator novega medijskega projekta Boris Tomašič odgovarja, da je bilo »večini delničarjev to zelo jasno predstavljeno«. »Na vsakoletni skupščini se bodo delničarji odločili, kako naprej. Če bodo želeli ohraniti status posebnega pomena, se bodo v bistvu odrekli dividendam in bo dobiček namenjen razvoju programa. Naša želja je, da je tako. V prvih letih namreč pričakujemo, da se bo denar vlagal v razvoj projekta. Če pa se bodo delničarji drugače odločili, to enostavno pomeni, da bomo status posebnega pomena izgubili,« pojasnjuje nekdanji sekretar poslanske skupine SDS.
Informativne televizije ne živijo
Ob tem pa ne gre pozabiti, da je prvi projekt 24-urne informativne televizije (Info TV) že leta 2004 zasnoval Leo Oblak. Čeprav je šlo sprva za resen in ambiciozen projekt, se na koncu ni razvil, kot so predvideli njegovi ustvarjalci. O vzpostavitvi 24-urnega informativnega programa so začeli kasneje resno razmišljati tudi na Televiziji Slovenija in Pro plusu, a se dlje od napovedi niso premaknili.
Nazadnje je na domači medijski trg kot nacionalna televizija sicer vstopil Planet TV, ki posluje prek podjetja Antenna TV SL. Lani je pričakovano povečal prihodke s 4,2 na 7,3 milijona evrov, a hkrati še poglobil izgubo – na 11 milijonov evrov. V prvih dveh letih delovanja je pridelal več kot 21 milijonov evrov minusa. »V televizijski dejavnosti se dobiček iz poslovanja tako imenovane free to air (brezplačne televizije, op. p.) storitve začne v štirih do šestih letih. Za primerjavo, hrvaški RTL ga je dosegel v 11. letu delovanja. Dobiček poslovanja Planet TV je v okviru standardov za to panogo,« pojasnjujejo na televiziji, ki je na voljo vsem gledalcem v Sloveniji.
