Toda tega nihče ne obeša na veliki zvon, spomnijo se samo vrtoglavih številk. Zato tudi ni presenetljiva zgodba kolega, ki je svojo petletno hčer vpisal v teniško šolo z resnim namenom, da bo nekoč milijonarka, po vzoru Serene Williams. Vse lepo in prav, toda pozabil je, da tenis izdatno nagrajuje zgolj 50 najboljših, vsi drugi pa se bolj ali manj borijo za preživetje. Da bi Slovenec prišel med 50 najboljših v tako konkurenčnem športu, kot je tenis, pa je že skorajda misija nemogoče.

Če kdo, se tega zavedajo tudi slovenski teniški igralci, ki jih od danes do nedelje čakajo nastopi v državnem dresu v Davisovem pokalu. Njihove uvrstitve verjetno ne potrebujejo dodatnega komentarja – Blaž Rola je 125., Blaž Kavčič 154. in Grega Žemlja 175. Prav vsi bi znali povedati enako zgodbo, kako zelo težko je uspeti v tenisu. In kako zelo težko je zaslužiti, da ob vseh stroških še kakšen evro ostane na računu. Nič drugače ni tudi pri drugih športnih zvrsteh.

Pri boksu, na primer. Floyd Mayweather jr., ki je kariero končal neporažen, je tako maja letos v dvoboju stoletja proti Mannyju Pacquiaoju zaslužil neverjetnih 180 milijonov ameriških dolarjev. Postal je najbolje plačani športnik zadnjih treh let, zato ni čudno, da ga kličejo kar Denar. Zanimivo, da v velterski kategoriji boksa tudi Dejan Zavec, in to zelo uspešno. Kljub temu da je bil že svetovni prvak, pa na računu nima milijonov. Po lastnih besedah denar zanj ni motiv, a vendarle prinaša določeno varnost, ki jo športnik, če ne prej, pa po koncu kariere, zagotovo potrebuje.

Denar je seveda določen motiv, a statistika je neizprosna: športnih zaslužkarjev je veliko manj od prepričanj športnih ljubiteljev. Žal.