Ljubljana po kazalnikih črpanja za zdaj na repu lestvice slovenskih mestnih občin

Zmagovalka in poraženka hkrati

Mestna občina Ljubljana je s 36 milijoni evrov izčrpanih evropskih sredstev med letoma 2007 in 2014 na vrhu vseh slovenskih občin. S 30 milijoni ji sledi Koper, več kot 20 milijonov sta načrpali še mestni občini Maribor in Kranj. Ko pa prejeta sredstva primerjamo s številom prebivalcev v občini, Ljubljana zdrsne na predzadnje mesto med vsemi enajstimi mestnimi občinami. Na vsakega prebivalca ji je uspelo pridobiti 128 evrov, kar je daleč pod povprečjem vseh slovenskih občin. Pod povprečjem je tudi pri deležu evropskega denarja med vsemi občinskimi prihodki. Med letoma 2007 in 2014 je ta v ljubljanskem proračunu znašal 1,7 odstotka, v proračunu povprečne slovenske občine pa 6,9 odstotka. A že konec letošnjega leta bo konec gradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana občino tudi po teh kazalnikih izstrelil po lestvici navzgor. Z evropskim denarjem najkrepkeje podprt projekt regijskega odlagališča bo v ljubljanski proračun letos prinesel krepkih 54 milijonov evrov. Dodatnih 4,6 milijona evrov si obetajo za gradnjo komunalne infrastrukture, 4,9 milijona evrov za ureditev prometa, slab milijon za energetsko sanacijo javnih stavb, dobrih 700.000 evrov za obnovo Plečnikove hiše in še nekaj deset tisoč evrov za druge manjše projekte.

Največ EU-denarja na občana na Ptuju

Kljub visokim prihodkom občini v sam vrh ne bo uspelo priti. Po evropskih sredstvih na občana in po deležu teh med vsemi občinskimi prihodki se je namreč visoko na vrhu usidrala Mestna občina Ptuj. V obdobju med letoma 2007 in 2014 je na prebivalca prejela kar 821 evrov in edina med mestnimi občinami presegla občinsko poprečje deleža evropskih sredstev v proračunu. Okoli povprečja se vrtita še mestni občini Velenje in Nova Gorica. Negativno presenečenje lestvice je Celje. Med vsemi prihodki ima po podatkih iz zaključnih računov le odstotek evropskih sredstev, na prebivalca pa vsega 111 evrov. Po besedah zaposlenih na občini to ne predstavlja realne slike. Vsaj trideset evropskih milijonov imajo namreč v proračunu skritih na drugih postavkah, kar pomeni, da je treba tudi uradne podatke brati z določeno mero previdnosti. V tem času so namreč končali gradnjo regijskega centra za odlaganje odpadkov, uredili okolico Šmartinskega jezera, obnovili Knežji dvorec in uredili mestno jedro. Celje tudi sicer velja za pionirja pri črpanju evropskih sredstev. Za čistilno napravo so denimo dobili polovico sredstev iz sklada ISPA še pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo.

Ljubljana v javne zgradbe, preostali v kanalizacije

Medtem ko so druge mestne občine z evropskimi sredstvi najpogosteje gradile kanalizacije in vodovode, je Ljubljana daleč največ denarja usmerila na področje okoljevarstva. Če odštejemo regijski center za ravnanje z odpadki, ki nadpovprečno štrli iz preostalih naložb, je Ljubljana poskrbela predvsem za gradnjo in obnovo javnih zgradb ter ureditev mesta. Osem milijonov je dobila za gradnjo Stožic, slab milijon evrov za prenovo Centra urbanih kultur oziroma Kina Šiška, uredila je Emonsko promenado, Mrtvaški most in Trg republike. Kot že rečeno, se je v slovenskih mestih največ evropskega denarja steklo v podzemlje – v vodovode in kanalizacije. Izstopajo le mestni občini Celje in Maribor, ki sta v iztekli finančni perspektivi več pozornosti namenili ohranjanju dediščine in spodbujanju turizma, ter občina Slovenj Gradec, ki je prejeta sredstva najbolj enakomerno razdelila med različna področja.

Izkoristek bi lahko bil večji

Pri mestnih občinah načelo kohezijske politike, to je izenačevanje ekonomskih in socialnih neskladij, pade. Bolje razvite občine so dobile več sredstev, Maribor, Slovenj Gradec in Murska Sobota pa po kazalnikih črpanja ostajajo pod povprečjem. Beno Štern, strokovnjak s področja pridobivanja evropskih sredstev in svetovalec številnim občinam, ima za to logično razlago. »Črpanje evropskih sredstev je lahko učinkovito le, če občina tega ne počne stihijsko, ampak dolgoročno in kontinuirano deluje v tej smeri. To pa seveda predstavlja tudi strošek. Potrebna so zagonska sredstva za vzpostavitev ekipe, njihovo izobraževanje, usposabljanje, česar pa si šibkejše občine ne morejo privoščiti. Ena ključnih točk pri uspešnosti je namreč dobra notranja ekipa in ne najemanje zunanjih dragih svetovalcev,« pojasnjuje Štern. Za pravo uspešnost občin bi po njegovem mnenju morali pogledati, kako daljnovidne so, torej koliko sredstev so pridobile za razvojne in pilotne projekte. To bi tudi rekorderko Ljubljano postavilo v drugačno sliko.

Štern je tudi prepričan, da bi lahko bil izkoristek občin bistveno večji. »Občine niso ozaveščene, kakšna sredstva in možnosti črpanja sploh obstajajo. Večina se jih je osredotočila na investicije in čakala na razpise naših ministrstev, zanemarile pa so tako imenovane mehke oblike pomoči in neposredno kandidiranje za sredstva prek programov Evropskega teritorialnega sodelovanja,« pojasnjuje. Poleg denarja in načrtnega dela manjkajo občinam tudi strategije. »Če jo katera vendarle ima, pa skoraj zagotovo ni usklajena z evropsko politiko,« sklene sogovornik.