A presenečenja so lahko tudi slaba. In čeprav danes več vidimo in slišimo o slabih stvareh, se jim ne bomo mogli izogniti tudi v jesensko-zimskih mesecih. Da, presenečenje, to je darilo in prekletstvo človeštva. Najhuje pa je, ko vsi vemo, da bomo presenečeni. Kot tista šala o policistu, ki vidi bananin olupek in se prime za glavo rekoč: »Ojoj, spet bom padel.« Pa da ne bo pomote, policisti v teh tednih delo opravljajo dobro in se soočajo s številnimi težavami. Kdo vse bi jim lahko pomagal, je spet druga tema, posebej bo aktualna, ko nas bodo presenetile kakšne poplave. Kdo bo takrat pod roko prijel številne požrtvovalne gasilce, pripadnike civilne zaščite, prostovoljce? Upajmo, da vsi, ki so jih zdaj polna usta besed, to vedo.

Smo narod, ki ljubi presenečenja. Ki ljubi komplicirano, ker bi bilo urejeno preveč enostavno in preveč dolgočasno. Na cestah nas neprestano nekaj preseneča. Že zdaj lahko napovemo, da voznike preseneča odpadlo listje, v kombinaciji z mokro cesto to pomeni le eno. In to jeseni, kdo bi si mislil? Že zdaj lahko napovemo, da nas bo presenetil prvi sneg ali poledica, tako kot vsako leto. Komunalne delavce, voznike, policijo. Izločanje tovornjakov v primeru sneženja, kaj je že to? Tudi Dars vedno znova preseneti, ko sredi delovnega dneva, najraje ob konicah, na obvoznici menjajo kakšno žarnico pod nadvozom ali zvit kos kovinske ograde. In potem presenečeno ugotavljajo, da je v koloni obtičalo veliko vozil.

Res, ni ga čez presenečenje, to tako poživi vsakdan, dolgočasno življenje, ki nam polzi skozi prste. Zatorej bodite veseli in zadovoljni. Živite v deželi presenečenja.