Na osnovi teh dokazov so obdolženca poleti obsodili na 13-mesečno pogojno zaporno kazen zaradi štirih vlomov. Obramba se je na sodišču izgovarjala, da je ključni dokaz tožilstva ničvreden, ker naj bi imel obdolženec brata enojajčnega dvojčka, ki ima praktično identičen genetski zapis. Sodišče je bilo prepričano, da je to zgolj domiselni izgovor, in mu ni prisodilo prepričljivosti. Vendar se je prenaglilo. Tri tedne po izreku nepravnomočne sodbe je namreč prejelo obvestilo veleposlaništva Srbije, da ima obsojeni dejansko brata dvojčka, ki živi v domovini. S primerom se je zdaj spoprijelo düsseldorfsko deželno sodišče, ki je pritožbeni narok prekinilo za nedoločen čas. Znašlo se je namreč pred neobičajno zagato. Enojajčnim dvojčkom je zelo zahtevno določiti sled DNK, je poudaril Nicolai Mameghani, zagovornik obdolženca. Predsedujoči sodnik se je strinjal s to navedbo. V Nemčiji obstaja zgolj en inštitut, ki zmore opraviti takšno analizo, njegovo izvedensko mnenje pa stane približno 60.000 evrov. Sodišče bo moralo pretehtati, ali sploh sprožiti postopek pridobitve dragega dokaza. Poleg finančne plati dodatne preiskave obstaja še pravna ovira. Brat obdolženca živi v Srbiji, k oddaji vzorca njegove DNK pa ga ni mogoče prisiliti. Če bi sodišče ustavilo postopek, to nujno ne bi povzročilo, da bi kazenska evidenca domnevnega vlomilca ostala nedotaknjena. Na istem sodišču se bo namreč moral v kratkem zagovarjati še zaradi očitka tožilstva, da je v sostorilstvu zagrešil več goljufij. Izgovor na brata dvojčka v tej zadevi mu ne bo pomagal.