Najradikalnejša alternativa

»Brada ali način oblačenja ni ključni prepoznavni znak,« poudarja. »Treba jim je prisluhniti, kako argumentirajo svoje prepričanje. Eden ključnih pojmov je takfir, to je samovoljna pravica presoditi, kdo je pravi musliman in kdo ne. Če nekdo večini muslimanov očita odpadništvo, je treba sprožiti alarm.« Preštudiral je veliko biografij radikaliziranih avstrijskih mladostnikov. V njih ni našel veliko skupnih točk, precej jih je celo odraščalo v tradicionalnih družinah brez migracijskega ozadja. Večina med njimi o islamu ni vedela praktično ničesar. Edino, kar jim je bilo skupno, je iskanje svojega mesta v družbi, pri čemer so v tem procesu doživeli hude odtujitve. V napačnih skupinah so nato našli tisto, kar so iskali: identiteto, pripadnost, človeško toplino. Mnogim med njimi je pomembna tudi provokacija. »Džihadizem je ta čas najbolj radikalna alternativa za strašenje družbe,« opozarja Schmidinger. Med analiziranimi mladostniki je odkril zelo malo takšnih, ki so odraščali v zelo konservativnih muslimanskih družinah. Večina se je z islamom seznanila šele v njegovi skrajni džihadistični obliki. Posledično duhovna plat islama pri njih ne igra nobene vloge. »Versko so zelo površno izobraženi. Religija igra vlogo samo tedaj, ko se je treba ločiti od nevernikov.« Dunajski politolog ne goji bojazni, da se med prebežniki skriva množica potencialnih teroristov Islamske države. »Gotovo so med njimi posamezniki, ki simpatizirajo z džihadističnimi skupinami,« ocenjuje. »Vendar za pripadnike IS ta čas ni nobenega razloga, zaradi katerega bi bežali iz Sirije.« V Avstriji pa tudi drugod si salafisti želijo nagovoriti begunce. Na dunajskem zahodnem kolodvoru so celo postavili svoje infotočke. »Vendar prebežniki zanje niso pokazali zanimanja,« pove Schmidinger. »Prepričan sem celo, da bi jih sirski begunci znali nevtralizirati. Zelo dobro namreč vedo, kakšna grozodejstva so zagrešili mudžahidi.«