Argentinski reprezentant se je v nemilosti španskih dacarjev znašel, ker je s pomočjo podjetij v tujini skrival prihodke, ki jih je zaslužil na račun trženja osebne podobe. S tem naj bi med letoma 2011 in 2012 špansko državno blagajno oškodoval za 1,5 milijona evrov. Enaintridesetletnik je danes le priznal, da se je posluževal nezakonite prakse in se tako izognil nadaljnjim zaslišanjem s strani državnega tožilstva.
Član aktualnih španskih in evropskih prvakov je sicer že septembra letos na bančni račun španskih davčnih oblasti nakazal 1,7 milijonov evrov, s čimer je z obrestmi vred poravnal svoj dolg do države. S tem se je Mascherano po pisanju španskih medijev bržkone izognil tudi veliko strožji kazni
Športni dnevnik AS še navaja, da je Mascherano leta 2011 namesto 716,528 evrov davka državi plačal le 128,706 evrov, še bolj lakomen pa je bil leto kasneje, ko je namesto 1,25 milijona evrov plačal vsega 281,115 evrov.
Zaradi spornega prestopa na sodišče tudi Neymar
Obisku sodnih dvoran se ne bo mogel izogniti niti Mascheranov klubski soigralec Neymar, ki ga povezujejo z goljufijo oziroma utajo davka pri prestopu iz Santosa v Barcelono leta 2013. Domneva se, da sta se Neymarjev nekdanji in sedanji klub pri sklepanju posla dogovorila, da se brazilskega reprezentanta proda pod tržno ceno (17 milijonov evrov), preostanek denarja od prestopa – sedaj ocenjenega na 83,3 milijona evrov – pa naj bi Katalonci plačali prek drugih kanalov. Med drugim tudi s kasneje odpovedano prijateljsko tekmo ocenjeno na 4,5 milijona evrov in obljubo Barcelone, da bo v prihodnosti od brazilskega prvoligaša kupila še tri igralce.
Na zatožni klopi sodišča v Madridu se bodo morali poleg Neymarja zagovarjati tudi nogometašev oče, nekdanji predsednik Barcelone Sandro Rosell in njegov naslednik Josep Maria Bartomeu kot tudi dva direktorja Santosa.
Tožbo proti šesterici je sicer vložilo brazilsko podjetje DIS, ki si je lastilo 40-odstotkov Neymarjeve pogodbe pri Santosu. Podjetje je ob prestopu namreč prejelo le delež od 17-milijonske odškodnine, kar je po prepričanju podjetja za tako kakovostnega igralca občutno premalo denarja.
Sodnik, ki vodi primer, je po pisanju El Paisa že dejal, da se, v kolikor sta se kluba brez vednosti DIS poslužila mehanizmov, kot so prijateljske tekme in nadaljnji nakupi igralcev, posel lahko smatra kot kriminalno dejanje.
