Zunanjo politiko prejšnjega ameriškega predsednika Busha je New Yorker nekoč označil kot reakcijo na enajsti september, Obamovo pa kot reakcijo na to reakcijo. V skladu s predvolilnimi obljubami je bila Obamova od začetka osredotočena na končanje ameriške vojaške vpletenosti v Iraku in Afganistanu. V zadnjem obdobju pa se obrača v drugo smer. Pred dvema tednoma je Obama napovedal, da bo zaradi slabega varnostnega položaja v Afganistanu prihodnje leto ostalo 9800 ameriških vojakov. Zdaj pa se sodeč po poročilih ameriških medijev pripravlja tudi na okrepitev vojaške prisotnosti na Bližnjem vzhodu – v obeh ključnih državah, kjer je prisotna Islamska država.
Specialne enote in helikopterji
Po dolgem usklajevanju politike in vojaških poveljnikov na terenu je Obama na mizo dobil predlog, da v Sirijo prvič za trajnejše obdobje pošlje manjše število specialnih enot, ki naj ne bi sodelovale v bojih, bi pa svetovale uporniškim skupinam proti Islamski državi in Al Asadovemu režimu ter morda določale cilje ameriških zračnih napadov. V Irak pa naj bi poslali bojne helikopterje Apache, ki bi iz zraka pomagali iraškim kopenskim enotam. Ameriške specialne enote so v Iraku pretekli teden v prvi uradno potrjeni skupni bojni operaciji s kurdskimi silami proti Islamski državi v provinci Kirkuk osvobodile 69 ujetnikov, pri čemer je bil ubit en ameriški vojak. Obrambni minister Ashton Carter pravi, da imajo v Iraku in Siriji v mislih prav takšne omejene operacije, če bodo poveljniki na terenu ocenili, da so potrebne. »Nimamo pa namena sodelovati v dolgotrajnih kopenskih spopadih,« je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Eric Schultz.
Velikost enot, ki jih navajajo, je neprimerno manjša od časov, ko so imele ZDA v Iraku več deset tisoč vojakov. Vendarle pa kažejo na spremenjene okoliščine in napovedujejo, da Obama do odhoda iz Bele hiše ne bo končal kopenske vojaške vpletenosti v Afganistanu in Iraku.
Raka, Ramadi, kratke operacije
Carter je v senatnem odboru za oborožene sile dejal, da je strategija osredotočena na »trikratni R«. Prvi predstavlja mesto Raka, ki ga je Islamska država razglasila za svojo prestolnico v Siriji in kjer naj bi jo uporniške skupine z ameriško pomočjo poskušale čim bolj oslabiti ali premagati. Drugi predstavlja mesto Ramadi, prestolnico iraške sunitske province Anbar, ki jo je Islamska država zasedla maja. Tam iraške sile poskušajo z ofenzivo, doslej neuspešno. Tretji pa predstavlja kratke in hitre vojaške operacije (raids), kakršno so izpeljali v Kirkuku.
