V soboto bodo v Milanu zaprli svetovno razstavo Expo, na kateri se predstavlja tudi Slovenija, ki si je za enega od ciljev na tem dogodku zadala povečati prepoznavnost državne znamke I feel Slovenia in turistični obisk pri nas. Pa bo ta cilj dosegla? »Nismo pričakovali, da bi imela predstavitev na Expu takojšen učinek, toda povratniki v našem paviljonu, ki so Slovenijo obiskali po ogledu Expa, kažejo, da smo zahvaljujoč svetovni razstavi postali prepoznavnejši, izrazitejši vpliv na obisk pa pričakujemo v naslednjih mesecih in letih. Expo si je namreč ogledalo 15 milijonov Italijanov in še šest milijonov tujcev,« nam je povedal Gorazd Skrt, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu in direktor slovenskega paviljona na Expu.

Avstrijci ponosni na svoje gozdove

Vsakemu obiskovalcu našega paviljona so na prsi nalepili zelen srček z napisom I feel Slovenia in tako dobili natančen vpogled v njihovo število. Od 1. maja se jih je pri njih ustavilo več kot milijon ali približno toliko kot v japonskem paviljonu, ki pa je občutno dražji (vreden je 180 milijonov evrov) od slovenskega (naložba vanj je stala 5 milijonov evrov). Skrt pravi, da so tuji mediji slovenski paviljon uvrstili med najživahnejše na Expu.

Skrt ocenjuje, da je naša država na Expu dosegla velik napredek pri večanju prepoznavnosti znamke I feel Slovenia. »Doma se premalo zavedamo, kako močno sporočilo je to. V času Expa prvič doživljamo, da nam navadni državljani v Italiji pravijo, da bodo šli obiskat I feel Slovenia. Razstavo si je ogledalo kar 15 milijonov Italijanov ali četrtina vse populacije. Slovenija ima že letos velik porast italijanskih gostov,« je optimističen.

Italijani premagali krizo

»Pošteni moramo biti, da nam gredo zelo na roke tudi nejasne razmere v severni Afriki in nekateri naši neposredni tekmeci, kot je Švica, ki je zaradi močnega franka letos doživela šestodstotni osip italijanskih gostov, Slovenija pa izjemno, več kot desetodstotno rast. Vse kaže, da bomo letos prvič presegli magično mejo milijon prenočitev italijanskih turistov,« napoveduje Skrt in spomni, da skoraj petina vseh tujih gostov v Slovenijo pride iz Italije.

Torej krize v Italiji ni več? »Italija je zapletena država. Njeni prebivalci se ne ozirajo na to, koliko so res zaslužili, ampak bolj na pričakovanja. In ta so zelo pozitivna. Pričakujejo gospodarsko rast. Toda Italija je država, kjer se stvari zelo hitro spreminjajo. Za ta primer imamo pripravljen rezervni scenarij. Prisiljeni bomo bistveno več oglaševati blizu meje in se manj širiti proti jugu, kot počnemo zdaj v pričakovanju dobrih razmer.«

Približno četrtina Italijanov v Sloveniji dopustuje ob morju, podoben delež tudi v termah. Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, priznava, da so se po dolgem času tudi Italijani pri njih letos bolje odrezali kot zadnja leta. »Prijetno so nas presenetili tudi Hrvati, prebudil se je domači gost – zdravilišča je v prvih osmih mesecih obiskalo 8,5 odstotka več Slovencev kot lani v tem času. Več je bilo tudi Avstrijcev, slaba izkušnja vseh v zdraviliškem in termalnem turizmu pa so Rusi. Njihov osip nas tepe pri prenočitvah tujih gostov, saj so bili Rusi, ki pri nas povprečno ostanejo 10,5 dneva, tretji po številu prenočitev,« nam razmere v zdraviliškem in termalnem turizmu opiše Altbauer, razloge za nadaljnje zmanjševanje ruskih gostov pa pripiše vrednosti rublja, embargu in ukrepom v državi sami. »Predsednik Vladimir Putin je ukazal: najprej Soči, potem Krim, šele potem kar koli drugega,« poudarja in pojasni, da je Putinov poziv namenjen velikim korporacijam, ki morajo denar za zdraviliško zdravljenje prednostno usmerjati v ruska zdravilišča.