Vlagatelji se niso mogli veseliti dobrih gospodarskih novic pred zasedanjem ameriške centralne banke v tekočem tednu. Obseg naročil za trajne dobrine se je v ZDA septembra zmanjšal že drugi mesec zapored, predvsem zaradi padca naročil v letalskem sektorju, prav tako se je v oktobru poslabšalo zaupanje ameriških potrošnikov v gospodarstvo in njihove finance. Na slabše zaupanje med drugim vpliva tudi zastoj pri odpiranju novih delovnih mest. So pa na drugi strani presenetile nekatere objave rezultatov poslovanja v tretjem četrtletju letošnjega leta. Med omenjenimi nas je presenetil kitajski spletni trgovski velikan Alibaba, ki je v četrtletju med julijem in septembrom ustvaril 1,46 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je za 36 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se povečali za 32 odstotkov na 3,49 milijarde dolarjev.
Ples centralnih bank
D elniški trgi še naprej jezdijo val rasti, ki ga v tem trenutku poganjajo predvsem centralni bankirji. Veselje pri vlagateljih traja že od preteklega tedna, ko so predstavniki Evropske centralne banke napovedali možnost dodatnih spodbud. Guverner ECB Mario Draghi v preteklem tednu sicer ni spremenil obrestne politike, je pa hkrati namignil, da če bi prišlo do zastoja okrevanja zaradi dogodkov na trgih, bo evropska centralna banka pripravljena razširiti, povečati ali podaljšati sedem mesecev trajajoč program odkupov obveznic, s katerimi skuša zajeziti vse bolj preteče nižanje cen v območju evra. Za nadaljevanje plesa je v manj kot 24 urah poskrbela kitajska centralna banka, ki je v slabem letu že šestič znižala obrestne mere. V Pekingu so obrestno mero, v želji da bi poslovne banke spodbudili h kreditiranju in tako podjetjem omogočili nove naložbe, znižali za 0,25 odstotne točke na 4,35 odstotka. Dolžna nista ostala niti guverner angleške centralne banke Mark Carney in podpredsednik švicarske centralne banke Fritz Zurbruegg, ki sta v svojih komentarjih izpostavljala stališča do ekspanzivne denarne politike, kot da bi nakazovala smer krčenja le-teh. Švedska centralna banka na sredinem zasedanju ni spremenila obrestnih mer, so pa napovedali povečanje programa odkupov obveznic za 65 milijard švedskih kron (7 mrd evrov). Vojna centralnih bank za čim boljšo pozicijo lokalnih valut, katere predstavljajo, je na neki način v tekočem tednu dobila krila in s tem pomembno pripomogla k rasti na delniških trgih. Glavni evropski delniški indeksi tako na tedenski ravni beležijo zavidljive rasti. Nemški indeks DAX 30 in francoski delniški indeks CAC 40 beležita 5,37-odstotno in 3,71-odstotno rast, medtem ko sta ameriški indeks S & P 500 in Dow Jones zrasla za 4,62 odstotka in 5,02 odstotka (merjeno v evrih).
(Foto: Wikimedia Commons)
