Mineva več kot 70 let, odkar je nacistični voditelj Adolf Hitler po porazu Nemčije v drugi svetovni vojni naredil samomor. Danes je ta država ena vodilnih industrijskih sil na svetu in sinonim za produktivnost, ki pa jo v zadnjih letih zaznamujejo tudi množični prihodi beguncev.
Film režiserja Davida Wnendta po knjižni predlogi Timurja Vermesa poskuša iz gledalcev kljub kompleksnosti teme izvabiti predvsem smeh in ne teži k popolni zgodovinski natančnosti. Novodobni Hitler tako nemško kanclerko Angelo Merkel opiše kot »nerodno vodjo s karizmo mokrega rezanca«, ob pogledu na kuharske in druge resničnostne oddaje na nemških televizijskih postajah pa izjavi: »Vesel sem, da tega Goebbels ni videl.«
Režiser filma je za angleški Guardian še povedal: »Nemci bi se morali Hitlerju znati nasmejati, namesto da gledajo nanj kot na pošast. Vendar bi ta smeh moral biti takšen, ki ostane v grlu, in bi se ga morali sramovati.«
