»Indija med velikimi gospodarstvi najhitreje raste, pa tudi afriška gospodarska rast je precejšnja,« je dejal indijski premier Narendra Modi afriškim novinarjem pred začetkom vrha. Indija poskuša tako okrepiti sodelovanje na gospodarskem področju in postati tekmec Kitajski, ki je v zadnjih 15 letih precej razvila gospodarske stike s to celino. Apetiti indijskega premierja so toliko večji, ker bo letos Indija prvič po več desetletjih z gospodarsko rastjo prehitela Kitajsko.
Za razvojno partnerstvo
Afrika je pomemben gospodarski partner zaradi surovin, hitre gospodarske rasti in najhitreje rastočega prebivalstva. Modi, ki poskuša izvoziti čim več indijskih izdelkov in storitev, želi zdaj izkoristiti upočasnitev gospodarske rasti na Kitajskem in Indijo afriškim državam prikazati kot možno alternativno partnerico v trgovini in vlaganjih. Še vedno pa je Kitajska gospodarsko nekajkrat močnejša od Indije. Lani je trgovinska izmenjava med Indijo in Afriko znašala 63 milijard evrov, kar je sicer dvajsetkrat več kot leta 2000, a še vedno trikrat manj, kot je lani znašala trgovinska izmenjava med Kitajsko in Afriko. Zdaj tudi Afriki pride zelo prav vse večje povpraševanje po njenih surovinah v Indiji, ki jih ta potrebuje za svojo hitro gospodarsko rast, ker je prišlo do zastoja v kitajskem povpraševanju po surovinah.
Indija pa hoče biti drugačna od drugih velikih sil in ponuja Afriki »partnerstvo glede razvoja«, ki bi temeljilo na »medsebojnem spoštovanju«. Premier Modi je celo dejal, da se mora tudi Indija marsičesa naučiti iz »številnih afriških dosežkov«. Indija je na področju razvoja mest, izobraževanja, boja proti revščini in zaposlovanja kot hitro razvijajoče se gospodarstvo v resnici pred podobnimi izzivi kot Afrika.
Indija razvija partnerstvo predvsem v izobraževanju in informacijskih tehnologijah. V zadnjih treh letih je 25.000 afriških študentov dobilo štipendije za študij v Indiji. New Delhi pa je obljubil gradnjo 140 izobraževalnih ustanov v Afriki, tudi za prenos znanja na področju brušenja diamantov in za študij mednarodne trgovine, največ pa za študij informacijske tehnologije. Indija 41 afriškim državam preko telekomunikacijske mreže že zdaj ponuja medicinsko pomoč in izobraževanje na daljavo.
Posli pred človekovimi pravicami
Po prvih dveh vrhih med Indijo in Afriko (prvi je bil leta 2008) je New Delhi odpravil kvote in carine na uvoz iz 21 najrevnejših afriških držav. Poleg tega jim je dal posojilo v višini 6,2 milijarde evrov.
Največjo demokracijo na svetu pa zdaj napadajo organizacije za človekove pravice, ker je v New Delhi prišel tudi sudanski predsednik Omar Al Bašir, ki ga mednarodno kazensko sodišče obtožuje vojnih zločinov in genocida v Darfurju. Toda za Modija so najpomembnejši posli in indijska naftna družba ONGC, ki je v državni lasti, ima velike interese v Sudanu.
Indija želi med drugim kupovati tudi več premoga v Južni Afriki, ki je že zdaj glavni indijski dobavitelj tega energenta. Interes Modija je tudi, da bi mesec dni pred začetkom pariške podnebne konference za svoj projekt za večjo uporabo sončne energije dobil podporo afriških držav.
Pred sedanjim vrhom je indijski premier Modi spomnil, da prvi trgovski stiki Indije in Afrike segajo v antiko, nato pa so bili zlasti živahni v 16. stoletju, ko so indijski trgovci na vzhodni afriški obali kupovali zlato, slonovino in drage kamne. V 19. in 20. stoletju so se Indijci množično preseljevali v Afriko, kjer jih danes živi 2,7 milijona. Vendar se ti čutijo predvsem Afričane, zato jih Modi ne more uporabiti za svoje cilje. Indiji pa v drugi polovici 20. stoletja tudi ni uspelo, da bi skupni boj proti kolonializmu in nato neuvrščeno gibanje prerasla v tesnejšo navezavo Indije na Afriko.
