Odpoklicana menedžerja svojega odpoklica ne komentirata, o tem, kaj bosta počela v prihodnje, prav tako ne govorita. Vsekakor pa ostajata nadzornika dveh pomembnih slovenskih družb. Pirc je namreč predsednik nadzornega sveta Krke, Runjak pa sedi med nadzorniki Cinkarne Celje. Eden večjih delničarjev novomeškega farmacevta je po ponedeljkovi prevetritvi na vrhu SDH spraševal, katere interese bosta pravzaprav odslej zastopala (brezposelna?) nadzornika. Ker pametnega odgovora ni dobil, se je odločil prodati večji sveženj delnic, ki jih je imel v lasti. A to je očitno osamljen primer. Naše preverjanje v borznih krogih je včeraj namreč pokazalo, da pomembnejšega odziva vlagateljev na spremembe v vrhu SDH ni bilo.

Morda se odgovor, zakaj se je z menjavo vrha SDH mudilo, deloma skriva v imenih njegove nove uprave. Nedvomno so, skupaj z novoimenovanim predsednikom Markom Jazbecem, skrbno izbrana za nalogo, ki je pred njimi. Za tiste, ki morda ne vedo, Marko Jazbec je (med drugim tudi) nekdanji bančnik, s prvim možem Save Matejem Naratom sta se v finančnih vodah kalila v SKB in NLB, zdaj pa bo na vrh SDH presedlal iz družbe Hoteli Bernardin, ki jo upravljalsko obvladuje kdo drug kot holdinška družba Sava. To že več mesecev napada DUTB, ki ima v lasti večino terjatev do Save; »zagato« pa naj bi skušali rešiti tako, da bi SDH in Kad od slabe banke kupila terjatve do finančnega holdinga. Ko bi upniki izglasovali prisilno poravnavo Save – mimogrede, upniki se bodo po naših informacijah sešli prav te dni –, bi lahko odpisali terjatve ali pa jih konvertirali v lastniški delež in Sava bi dobila prijaznejše lastnike, znebila pa bi se neprijaznega upnika v podobi slabe banke.

Ena prvih zadev, s katerimi se bo ukvarjalo novo vodstvo SDH, bo torej holdinška družba, v kateri je država (SDH in Kad) skoraj 30-odstotna lastnica in v kateri se delež, skladno s strategijo upravljanja državnega premoženja, ne sme zmanjšati na manj kot četrtinskega. Zakaj je insolventni in prezadolženi holding, njegovo premoženje je namreč manjše od skoraj 240-milijonskega dolga, sploh pomemben za državo, pa je že drugo in še to pravzaprav le retorično vprašanje.

Že pred dnevi je novinarski kolega po odstrelitvi vrha slabe banke v enem stavku pojasnil, za kaj pri vsem skupaj pravzaprav gre. Gre za premoženje in za moč, ki jo to daje.

Dogajanje, ki smo mu v državi priča v ozadju begunske krize, ki polni naslovnice medijev, pa je mogoče pokomentirati tudi takole: vse skupaj spominja na parado ponosa. Akterji, paradržava, ki ves čas vodi igro, tega niti ne skriva več. Kdo torej upravlja Slovenijo in ji vlada? Uradna politika? Ali pa gre pri imenovanju uprave SDH res za popoln prevzem upravljanja državnega premoženja s strani interesnih skupin in dokončen polom Cerarjeve politike »neodvisnih strokovnjakov z mednarodnimi izkušnjami«? Sicer pa ni ta farsa, četudi jo, kot kaže, vodi aktualna uradna politika, pri kadrovskih rošadah, ki smo ji priča, pravzaprav ni nič novega. Psi lajajo, karavana gre naprej. In tranzicija se še kar nadaljuje.