Zrel je lepe oranžne barve in tako po obliki kot tudi barvi in strukturi spominja na paradižnik, čeprav z njim ni v sorodu. Niti z jabolkom, čeprav mu pravijo tudi zlata jabolka… Izvira z Daljnega vzhoda, njegovo botanično ime pa je diospyros oziroma božji sadež; morda tudi zato, ker v primerjavi z jabolkom vsebuje petkrat več vitamina C in kar 30-krat več vitamina A. Po japonsko kaki ne pomeni nič drugega kakor sadež, tam ga namreč gojijo že od nekdaj in jim pomeni nekakšen sadež med sadeži. V Evropo, predvsem v Sredozemlje, so ga prinesli v drugi polovici 19. stoletja, pri nas na Primorskem pa se je dobro prijel šele pred 100 leti. Tretjina vseh nasadov kakija pri nas je v strunjanski dolini, prav v Strunjanu pa Turistično društvo Solinar vsako leto priredi Praznik kakijev, festival, na katerem je mogoče pokusiti vsakovrstne dobrote, pripravljene s tem sadežem. Letošnji že 15. festival bo na velikem parkirišču pod hotelom potekal od 13. do 15. novembra.

Sadeže domačih sort za razliko od tako imenovanega vaniljevega kakija uživamo, ko so povsem zreli in mehki, saj šele takrat razvijejo sladek in kremast okus. Zorenje ali medenje lahko po potrebi pospešimo tako, da med kakije položimo nekaj jabolk in banan. Kakije lahko uživamo same kar z žličko, lahko pa jih pripravimo na različne načine. Pretlačimo jih, dodamo ščepec cimeta in prelijemo čez vaniljev puding ali jogurtovo oziroma skutno strjenko, odlično se sveže pretlačen ali sesekljan obnese v vlogi marmelade na kruhu z maslom. Imenitno se poda v zavitek, ki ga pripravimo enako kakor jabolčnega, sladokusci ne bodo imeli nič niti proti kakijevi piti ali (čokoladnemu) biskvitnemu pecivu s kakijem na različne načine. Še imenitnejša je hladna krema, ko ohlajen kaki sesekljamo v električnem mešalniku skupaj z mrzlim sokom polovice limete in nekaj žlicami mrzlega čvrstega jogurta ali domačega kislega mleka. Okusen je tudi kakijev koktajl, ki ga pripravimo tako, da sesekljanemu kakiju dodamo malo smetane, rahlo sladkamo in zalijemo z vinjakom… Kdor bi rad v kakiju in njegovih blagodatih užival še vso dolgo zimo, si lahko iz njega pripravi marmelado: dva kilograma zrelih kakijev očistimo in neolupljene narežemo. Dodamo narezano jabolko, pokapano s sokom grenivke, pristavimo in ko zavre, med občasnim mešanjem kuhamo pet minut, vmes pa z gladine s penovko obvezno pobiramo pene. Ko se ohladi, marmelado pretlačimo skozi pasirko, dodamo kilogram rjavega sladkorja in podolžno razpolovljen strok vanilje ter ponovno kuhamo do primerne gostote. Med tem z gladine pobiramo pene. Odstavimo, primešamo deciliter ruma in nemudoma nadevamo v segrete sterilizirane kozarce, ki jih takoj temeljito zapremo. Glede na to, da je v tem času še vedno na voljo obilo buč, lahko poskusimo z naslednjim receptom za juho, ki jo lahko postrežemo kot samostojno jed, ki ji morda sledijo sveže pečeni kostanji…

Juha s kakijem in bučo

Potrebujemo: 3 zrele kakije, 1 kg očiščene buče, 1 večjo čebulo, 2 korenčka, strok česna, 1,5 dl sladke smetane, 15 g masla, 1 žlico olivnega olja, 7,5 dl vrele vode, morsko sol, jušna zelišča, majhen košček ingverja (lahko tudi izpustimo), 3 žlice bučnih ali mešanih semen, domače bučno olje, zbrinc, trnič ali parmezan za ribanje.

Priprava: Bučo in korenček očistimo, olupimo in narežemo na kocke. Čebulo, česen in ingver drobno sesekljamo in popražimo na olivnem olju, da čebula postekleni. Kose buče in korenčka dodamo praženi čebuli in vse skupaj pokrito dušimo 10 minut, da se sestavine začnejo mehčati. Vmes jih nekajkrat premešamo. Kakije očistimo in razkosamo ter stresemo k buči, potem pa vse skupaj kuhamo še 3 minute. Prilijemo pripravljen krop in ko vse skupaj zavre, temperaturo znižamo in počasi kuhamo 10 minut, da se buča zmehča. Medtem semena blago popražimo v suhi ponvi. Zelišča, če so sveža, osmukamo in drobno sesekljamo, sicer uporabimo posušena zdrobljena. Smetano vlijemo v lonec k ostalim sestavinam, dodamo zelišča, posolimo, počakamo, da zavre, in odstavimo. Vse skupaj s paličnim sekljalnikom gladko sesekljamo, nato pa juho še enkrat pristavimo, da zavre. Nadevamo jo v segrete krožnike ali skodelice in posujemo s semeni. Nazadnje juho pokapljamo z bučnim oljem in posujemo še s ščepom ribanega trdega sira. Prileže se s popečenim kruhom.