Kobilarna Lipica je od včeraj brez vodstva. Nima odločevalca niti človeka, ki bi smel podpisovati kakršne koli dokumente. Za to je kriva vlada, ki je od 25. oktobra lani vedela, da bo 25. oktobra letos dosedanjemu vršilcu dolžnosti direktorja Boštjanu Bizjaku potekel mandat, pa kljub temu ni pravočasno poskrbela za njegovega naslednika. »Temu se pravno reče malomarnost,« meni strokovnjak za upravno pravo Gorazd Perenič in poudarja, da je trenutno stanje v Kobilarni Lipica, ki je brez poslovodstva, nezakonito.
Ministri SMC in DeSUS proti Bizjaku
Svet Kobilarne Lipica je 23. septembra vladi kot najprimernejšega kandidata za vodenje kobilarne v naslednjih štirih letih predlagal sedanjega vršilca dolžnosti direktorja Boštjana Bizjaka, vendar je vlada odločanje o njem že trikrat odložila. Najprej je 14. oktobra to točko umaknila z dnevnega reda svoje seje, nato je teden dni kasneje kmetijskemu ministrstvu naložila, naj do naslednjega dne predlaga drugega kandidata, saj Bizjaku srdito nasprotuje gospodarski minister Zdravko Počivalšek, v nedeljo pa je vseeno začela dopisno sejo o Bizjakovem imenovanju, a jo je že po štirih urah prekinila. Ministri SMC in DeSUS so namreč zahtevali, da o Bizjakovem imenovanju odločajo na prvi naslednji redni seji vlade, čeprav se na zadnjih dveh do tega vprašanja niso hoteli opredeliti. Po naših informacijah naj bi odločanje o direktorju Lipice na redni in ne na dopisni seji vlade izrecno zahteval finančni minister Dušan Mramor.
Za Kobilarno Lipica je pristojno ministrstvo za kmetijstvo, torej kandidata za njenega direktorja predlaga kmetijski minister Dejan Židan, ki bi po dveh letih nasprotovanj Bizjaku na tem mestu rad videl prav njega, a za to zdaj nima večinske podpore vlade. Gorazd Perenič za nastali zaplet pravi: »To se zgodi zaradi nestrokovnosti ali malomarnosti pristojnega ministrstva, ki da gradivo na sejo. Če ve, da so postopki sprejetja odločitve problematični, jih mora začeti pravočasno. To, da se bodo koalicijske stranke usklajevale o direktorju Lipice in da bo veliko lobiranja, je najbrž predvidljivo vsakemu strokovno usposobljenemu in razumnemu uradniku ter ministru.«
»Za konje gre«
Perenič meni, da bi vlada lahko ukrepala, če bi želela. »Če so videli, da se zapleta, bi lahko vsaj za mesec ali dva na hitro imenovali nekoga, za katerega je jasno, da ga to mesto ne zanima in da je samo odpravnik poslov. To, da Kobilarna Lipica trenutno nima poslovodstva, pa je nezakonito stanje,« opozarja Perenič in dodaja, da so v tem primeru najbolj kršene pravice delavcev in zahteve glede zakonitosti poslovanja. »H komu naj gredo zaposleni, če ni direktorja? Če te dni pride v Lipico inšpektor ali če davčni organ prosi za določene podatke, mu bodo rekli: 'Oprostite, pri nas ni nikogar'? To je enako, kot če bi časopis izhajal brez odgovornega urednika,« je prepričan naš sogovornik.
A si v vladi in svetu Kobilarne Lipica s tem očitno ne belijo glave. Odgovora vlade na vprašanje, kdo od včeraj vodi državno kobilarno, nismo dobili, prva nadzornica Lipice Miranda Groff Ferjančič pa nam je odvrnila: »Do sprejema končne odločitve o direktorju Kobilarne Lipica se v družbi izvajajo tekoči in redni posli skladno s poslovnimi procesi in pooblastili.« Toda Boštjan Bizjak, ki mu je mandat vršilca dolžnosti direktorja potekel v nedeljo, pravi: »Kobilarna Lipica trenutno nima poslovodstva in tudi ne podpisnika.«
Bizjak je včeraj sicer prišel v službo, čeprav ve, da plačila za svoje delo ne bo dobil. »Strokovni vodja kobilarne, ki prav tako nima pooblastil, je bolan, zato nekdo mora poskrbeti za varnost in zdravje konj, ki jih je v Lipici trenutno 356. Kobilarna ni kot tovarna, kjer lahko ugasneš luč, zakleneš in odideš. V Lipici štiri dni, do prve redne seje vlade, ne bo nobenega podpisnika, v teku pa je 5,6 milijona evrov vredna naložba, podprta z evropskim denarjem. Nekdo mora nadzorovati tudi izvajalce obnove,« pravi Bizjak, ki ne skriva razočaranja zaradi nasprotovanja njegovemu direktorovanju. »Veliko energije smo vložili v ureditev razmer v Lipici. Bojim se, da v tem primeru ne gre le za to, kdo bo direktor, ampak tudi za poskus privatizacije državne kobilarne ali vsaj za podelitev koncesije za tiste kobilarniške produkte, ki prinašajo denar. Ko bo kobilarna obnovljena, jih bo še toliko lažje tržiti,« meni Bizjak.
