Če bo cena sodčka nafte ostala pri 50 dolarjih, bo to v petih letih ali že prej močno prizadelo Savdsko Arabijo. V Mednarodnem denarnem skladu (IMF) menijo, da sta med zalivskimi državami v podobno slabem položaju še Bahrajn in Oman, medtem ko Katarju in Kuvajtu sedanja nizka cena nafte ne more do živega.
Samo letos bodo zalivske države zaradi nizke cene nafte izgubile 360 milijard dolarjev ali 326 milijard evrov. Če so te države do lani, ko je cena nafte padla z več kot 100 na 60 dolarjev za sodček, imele velike proračunske presežke, se letos soočajo s proračunskim primanjkljajem. »Izvoznice nafte bodo morale prilagoditi svoje izdatke in politiko prihodkov, da bodo zagotovile uravnotežen proračun brez zadolževanja,« piše v nedavnem poročilu IMF.
Visoki izdatki za vojsko in socialo
Ravno lani so se povečali izdatki zalivskih držav s Savdsko Arabijo na čelu, predvsem zaradi stopnjevanja napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer si Riad od Jemna do Iraka in Sirije prizadeva oslabiti velik iranski vpliv. Tudi zato na primer Riad financira Egipt pri njegovih nakupih orožja in vojaške opreme, kot so pregrešno dragi rafali (francoska lovska letala).
Savdska Arabija bi morala po ocenah IMF prodajati nafto po 106 dolarjev za sodček, da bi bil njen proračun uravnotežen. Največja izvoznica nafte pa ima zdaj komaj dovolj rezerv, da s 50 dolarji za sodček preživi prihodnjih pet let.
Savdska Arabija je letos pohitela, da bi prišla do dodatnih denarnih sredstev. Prodala je za 4 milijarde dolarjev obveznic, centralni banki pa je v zadnjih šestih mesecih uspelo izvleči iz mednarodnih družb za upravljanje premoženja 70 milijard dolarjev. Po letih velikanskega presežka bo letos proračunski primanjkljaj dosegel 150 milijard dolarjev (136 milijard evrov) ali kar 20 odstotkov BDP. Savdska Arabija naj bi še vedno imela 700 milijard dolarjev rezerv, ki pa se ob takem primanjkljaju hitro zmanjšujejo.
V Riadu se najbrž ne bodo odločili za povečanje davkov, temveč bodo iskali možnosti za zmanjšanje nekaterih izdatkov. Vlada se je že odpovedala nekaterim projektom, ki niso pomembni za gospodarstvo in socialo. Vsekakor bi bilo težko zmanjšati socialne programe in izdatke za vojsko. »V okolju z regionalno in domačo nestabilnostjo je precej tvegano omajati socialno državo,« pravi eden od zahodnih poznavalcev Savdske Arabije. Leta 2011 so oblasti preprečile večji razmah arabske pomladi prav s povečanjem socialnih izdatkov.
Boj proti ameriški nafti iz skrilavca
Cena sodčka nafte je lani strmo padla predvsem zaradi vse večje ameriške proizvodnje nafte iz skrilavca. Dejansko pa ima največ zaslug, da je pri nas od lani bencin cenejši, Savdska Arabija, ki je kot največji izvoznik na svetu voditelj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC). Do lani je proizvodnjo vedno zmanjšala, kadar je cena padla, da bi tako zmanjšala ponudbo in dvignila ceno. Lani pa je Savdska Arabija to nenadoma prenehala. To je storila zato, da bi z veliko ponudbo na svetovnem trgu znižala ceno in tako z njega izrinila ameriške proizvajalce nafte iz skrilavca, ki se jim pri ceni 70 evrov za sodček ne izplača iskati novih vrtin, medtem ko so stroški za črpanje savdske nafte nekajkrat nižji.
Nizke cene nafte so res preprečile nova vlaganja v črpanje nafte iz skrilavcev, toda v Riadu so se ušteli, ko so računali, da se bo nafta zaradi pričakovanja manjše ponudbe kmalu podražila. V ZDA so v zadnjih štirih mesecih res zmanjšali proizvodnjo nafte z 9,6 na 9,1 milijona sodčkov na dan, a cene na svetovnem trgu ostajajo še naprej nizke, in sicer predvsem zaradi upočasnitve celotne svetovne gospodarske rasti, saj se zlasti na Kitajskem povpraševanje po nafti ne povečuje dovolj hitro. Po svetu načrpajo 92 milijonov sodčkov nafte na dan, povpraševanje pa je po 90 milijonih. Ta razlika zaradi prevelike ponudbe bi se lahko še povečala, saj nameravata Iran in Irak prihodnje leto načrpati še veliko več nafte. Torej bi se cena lahko spustila pod 40 dolarjev za sodček. To bi bilo dobro za potrošnike, ne pa tudi za vlaganja v nova črpališča.
Volilni poraz Kanadčana in negotova usoda Venezuele
Naftne multinacionalke so že zmanjšale vlaganja in opustile nekatere projekte. Zaradi nizke cene sodčka je pod vprašajem tudi črpanje nafte iz bituminoznega skrilavca v Kanadi, ki je zato v recesiji, konservativec Stephen Harper pa je pred tednom dni izgubil volitve in oblast.
Dejansko je največji problem pri sedanjem padanju cen nafte ta, da je v Venezueli, Rusiji, Alžiriji in še v nekaterih drugih izvoznicah nafte ogrožen že tako slab življenjski standard večine prebivalstva. V teh državah se namreč velikopotezna socialna politika, kot so precejšnje subvencije za hrano v Venezueli, financira iz izvoza nafte. Tako zdaj grozijo socialni nemiri.
