V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) so pred novimi težavami. Pred dnevi je propadel še drugi razpis za dobavo naprave za čiščenje dimnih plinov in dušikovih oksidov (DeNox) na bloku 5. Ta bo moral tako s prvim januarjem nehati obratovati, kar bo močno vplivalo na 1,43 milijarde evrov vreden projekt TEŠ 6. Ob njegovi morebitni okvari ga v Šoštanju namreč ne bodo mogli ponovno zagnati, saj bodo z izklopom bloka 5 izgubili edini vir zagonske pare.
Gre torej za še en tehnični zaplet v TEŠ, ki bo verjetno že v kratkem dobila novega prvega moža – že šestega v dobrih petih letih. Položaj namreč zapušča začasni direktor TEŠ Matjaž Eberlinc, ki mu v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), edinem lastniku TEŠ, očitno ne želijo zaupati polnega mandata Na HSE so včeraj potrdili, da so za iskanje kandidatov za direktorja TEŠ s polnim mandatom že najeli zunanjo kadrovsko agencijo. »Želimo dobiti čim širši nabor kompetentnih kandidatov,« so pojasnili. V HSE so Eberlinca za vršilca dolžnosti direktorja TEŠ imenovali v začetku novembra lani. Eberlinc, do takrat predsednik nadzornega sveta Termoelektrarne Trbovlje (TET), ki je lani končala v likvidaciji, je veljal za osebno izbiro Blaža Košoroka, generalnega direktorja HSE. Tudi zato se mu za prihodnost ni treba bati. Eberlinca namreč že čaka položaj pomočnika vodje sektorja proizvodnje. »Eberlinc ima sklenjeno redno delovno razmerje v HSE, kjer mu vse pravice, ki iz tega izvirajo, v času trajanja mandata mirujejo,« so naše informacije posredno potrdili v HSE. Med letoma 2010 in 2015 so TEŠ ob Eberlincu vodili še Uroš Rotnik, Simon Tot, Franc Rosec in Peter Dermol.
V TEŠ pohodili zaveze mednarodnim bankam
A naprave DeNox za blok 5, ki je ključna za njegovo nadaljnje obratovanje s trenutnimi emisijskimi vrednostmi, jim v TEŠ letos očitno ne bo uspelo naročiti. Razlog: vse ponudbe, ki so prispele na javni razpis, so v Šoštanju izločili iz nadaljnjega postopka. Zakaj? »Prejeli smo štiri ponudbe. Dve tehnično nista bili ustrezni, hkrati sta ponujeni ceni presegali naša razpoložljiva sredstva. Druga dva ponudnika se nista v celoti strinjala z naročnikovimi razpisnimi pogoji, ki pa jih je po roku za oddajo ponudb nedopustno spreminjati. To je pomenilo, da so bile vse ponudbe nepopolne,« so pojasnili v TEŠ.
Že v začetku poletja so v Šoštanju ponudbe, ki so jih prejeli na prvem razpisu, označili za nesprejemljive po zakonodaji o javnem naročanju na področju energetike. Po nekaterih ocenah bi termoelektrarno vgradnja naprave DeNox stala dodatnih dvajset milijonov evrov.
Za Šaleško dolino pomeni to nove težave z ogrevanjem, bloka 6 pa brez edinega vira pare iz bloka 5 v primeru okvare ne bo mogoče zagnati brez prevelikih termičnih obremenitev, ki za delovanje objekta predstavljajo najvišje mogoče tveganje. To pod vprašaj postavlja tako načrtovani režim obratovanja obeh blokov kot tudi zaveze, ki jih je TEŠ v zadnjih letih dal Evropski investicijski banki (EIB) in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Ti sta s 750 milijonov evrov vrednimi posojili največji financerki projekta TEŠ 6. Izklop bloka 5 je v nasprotju z investicijskimi načrti za TEŠ 6, v katerih ima ta objekt od leta 2010 vlogo tako imenovane hladne rezerve, predvidene za občasno obratovanje.
Križi in težave s turbinami
Čeprav v Šoštanju razmišljajo o alternativnih možnostih, nobena od njih težav ne bo rešila takoj. Za zdaj so najbolj naklonjeni podaljšanju obratovanja bloka 4. Toda pred tem bodo morali v TEŠ odpraviti najmanj dve oviri. Prva se nanaša na okoljevarstveno dovoljenje za objekt, zgrajen leta 1972. To se izteče konec leta, a v TEŠ zdaj upajo na nadaljnje obratovanje tega objekta s trenutnimi emisijami. To bi jim omogočila izjema iz evropske direktive o industrijskih emisijah, ki še ni v slovenskem pravnemu redu. Pogoj za to je namreč sprejetje uredbe o emisiji snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav, ki je trenutno v javni obravnavi. Druga ovira, do katere bodo v Šoštanju prišli, pa je, da so v vseh dokumentih, ki so jih predložili mednarodnim financerjem (EBRD je opravila tudi skrben okoljski pregled TEŠ), obljubili trajno ustavitev bloka 4 po letu 2015.
