Z državo so se tako dogovorili, da bo državna cesta postala občinska in občina Cerklje jo namerava prenoviti v dveh do treh letih. To naj bi se zgodilo vzporedno z urejanjem komunalnih priključkov v naselju Grad. Za povrh pa bodo poskrbeli za boljšo prometno varnost s pločnikom vsaj do konca naselja. Za Cerklje je bila torej edina pot, da rešijo težave z dotrajano državno cesto, ta, da jo prevzamejo od »revne« države, kjer tudi mnogo hujše prometne zagate ostajajo nerešene. V Cerkljah so sicer znani po tem, da rešujejo probleme svojih občanov na vseh področjih in zadnja velika pridobitev je nov dom za starejše občane, ki se že polni.
Občina plačala četrt milijona evrov vredno krožišče
V bližnjem Šenčurju so ravnali podobno. Rast podjetniške dejavnosti in gost promet med Kranjem in Brnikom sta jih od leta 1997 silila k iskanju rešitev za vstop v eno največjih podjetniških con s krožiščem. A cesta je državna in tudi zato se je zatikalo iz leta v leto. Potem so dosegli dogovor z državo, da novo krožišče, vredno okoli četrt milijona evrov, plačajo sami, da bi se le rešili prometnega zamaška na cesti, ki je zaradi dnevne migracije 22.000 vozil ena najbolj obremenjenih v Sloveniji.
Potem je bilo seveda treba zadostiti vsem birokratskim postopkom in premagati vse ovire, da je občina lahko državi zgradila krožišče, ki že nekaj mesecev resnično veliko prispeva k bolj tekočemu prometu in tudi vstopu v podjetniško cono, kjer je okoli 1000 zaposlenih. V Šenčurju so sicer poudarili, da bodo vložena sredstva skušali dobiti nazaj, a tako kot v Cerkljah so preprosto pred tem obupali nad državnim reševanjem vse hujše prometne zagate in ukrepali sami.
