Zvezda med panogami je seveda znova IT. Prehod družbe iz »analogne« v digitalno je nezadržen. Pretekli teden sta tako presenetila oba trgovca, Amazon in eBay. Amazon je pri vlagateljih vzbujal nekoliko nelagodja, saj je bilo po nekaj četrtletjih z močno rastjo zopet pričakovati ohlajanje, a rezultati so presegli vse napovedi. Podobno tudi eBay, pri katerem ni bilo povsem jasno, kakšno bo poslovanje po razdružitvi s Paypalom. A presegli so tako napovedi kot tudi lanske rezultate. V času objave tega članka bo svoje rezultate objavila še Alibaba. Delnica je po uvrstitvi na borzo in začetnem navdušenju padla za skoraj 50 odstotkov. Pričakovanja so se dodatno znižala zaradi ohlajanja kitajskega gospodarstva, a številke o strukturi rasti kitajskega BDP kažejo, da kitajski potrošnik prevzema pobudo in vse več porablja. Zato lahko Alibaba preseneti. Tudi podjetja, ki so jih skoraj že vsi odpisali, so se vrnila skozi glavna vrata. Microsoftova delnica je v petek po objavi na krilih windowsov 10 zrasla 10 odstotkov in dosegla nov rekord. Namesto zatona je Microsoft danes eno najvrednejših podjetij s kapitalizacijo 420 milijard dolarjev. Podobno so se gibale tudi delnice Samsunga in Intela. Google niza rekorde že leta, zato ga lahko tokrat izpustimo. A rast tečajev ni bila omejena na IT. McDonald's je s spremembo menijev zmanjšal prihodke, a močno povečal dobiček. Podobno Coca-Cola. P & G čuti pritisk močnega dolarja, a je z odprodajo obrobnih blagovnih znamk podjetje znova osredotočil na najdonosnejše. Pojdimo v Evropo.
Volkswagnove težave bo izkoristil Daimler (Mercedes). Konkurenta BMW in Audi sta ob ohlajanju kitajskega trga znižala cene avtomobilov. Mercedesov odgovor je bil preprost. Luksuz se plača. Ohranil je cene, pridobil tržni delež in objavil rekorden dobiček. Južna Evropa (Italija, Španija, tudi Francija) zopet raste. Potrošniki porabljajo več. Tako govorijo rezultati največjega francoskega trgovca Carrefoura, koncerna Peugeot-Citroën ali pa Orange (bivši France Telecom) in Deutsche Telekom. Za nas sta zanimiva zadnja dva, ki sta si prislužila tudi bistveno izboljšanje dolgoročnih obetov, kar bomo kmalu lahko prezrcalili tudi v slovenski Telekom. Nižanje cen je končano. Potrošnja na uporabnika zlagoma raste. A še pomembnejši je tehnološki preboj. Bakrene žice niso ničvredne v primerjavi z optiko. Povprečen uporabnik bo z novo tehnologijo hitrost prenosa dvignil na 200 do 400 MB/s in se s tem približal hitrostim na optičnem kablu. Najlepši del pa je, da bo ta nadgradnja stala telekome od 50 do 200 evrov na uporabnika. Zanemarljivo malo v primerjavi z nadgradnjo oziroma zamenjavo za optiko. Zato analitiki že popravljajo modele sedanje vrednosti telekomov. Tudi našega.
