Pred finalom – Beneški bienale bo trajal še štiri tedne – umetnik JAŠA, ki zastopa Slovenijo, poudarja, da se je na začetku projekta zdelo nemogoče, da bo produkcijska ekipa zdržala razvijajoče se tedenske performanse, ki bodo sedem mesecev dan za dnem preverjali osrednjo idejo projekta – zavedanje o izoliranosti umetnosti. »Nismo želeli le zdržati in kazati, kako nam raste brada. Želeli smo prevzeti odgovornost in ustvariti projekt, ki realnosti ne bo le preizpraševal, temveč jo bo ustvarjal,« pove avtor.
JAŠI se zdi bistveno, da je umetniška ekipa ves čas nastopala v živo, s tem pa obiskovalcem – mnogi med njimi so se v slovenski paviljon menda večkrat vračali – ponujala večsenzorično doživetje. »Odziv publike je ključen za mojo umetnost in na živi performans zagotovo vpliva, a obenem ne bi smel in ga ne spreminja bistveno,« meni umetnik, ki hkrati pove, da so imeli s publiko tudi nekaj napornih dni; reševala jih je iznajdljiva potrpežljivost Micheleja Drascka, ki se je iz performerja po potrebi preobrazil v kustosa in obiskovalcem pomagal z informacijami. Njegova povezovalna vloga je bila pomembna tudi zaradi nenehnega mreženja s strokovnjaki in zbiratelji umetnosti: »Obiskala sta nas že vodja svetovno znanih orkestrov Peter Pastreich iz San Francisca in kurator Adam Budak iz Gradca, pa še mnogi zbiratelji iz Rima, Istanbula in Londona, sodelovanja si želi celo univerza Yale.«
Ostajamo v Arsenalu
Slovenska predstavitev na bienalu je doživela pozitiven medijski odziv tako v domačih kot v tujih medijih; slovenska revija Outsider je projekt ZAKLOP označila za agoro umetnosti, Huffington Post ugotavlja, da spreminja svet in razumevanje umetnikove pozicije v sodobni družbi.
Z izvedbo projekta so zadovoljni tudi na ministrstvu za kulturo, kjer menijo, da nima nobeno mednarodno povezovanje tako odmevnega učinka na promocijo slovenske umetnosti kot prisotnost na beneškem bienalu. Čeprav je prehodni prostor slovenskega paviljona v Arsenalu za postavitev umetniških instalacij zahteven, se je izkazal za daleč najboljšo rešitev doslej, zato Slovenija naslednje leto na arhitekturnem bienalu v Benetkah ostaja na isti lokaciji. »Prostor bi radi najeli za naslednjih deset ali dvajset let, a nam finančne možnosti tega trenutno ne dopuščajo,« pojasnjuje Judita Krivec Dragan z ministrstva za kulturo.
Omenila je tudi organizacijske spremembe, doslej je namreč umetniški projekt, ki je zastopal Slovenijo, prek javnega razpisa izbiralo ministrstvo. »Z letošnjim letom se fundacija bienala ne želi več dogovarjati s posameznimi državami in avtorji, temveč želi ustvariti enotno platformo na način, da ministrstvo imenuje komisarje že v zgodnji fazi dogovorov z vsakoletnim kuratorjem bienala. V prihodnje torej javnih razpisov ne bo pripravljalo ministrstvo, ampak je ministrica to pristojnost predala Moderni galeriji Ljubljana in Muzeju za arhitekturo in oblikovanje,« sklene Krivec-Draganova.
