Po tednih medsebojnih obračunavanj prek medijev so si včeraj voditelji držav na zahodnobalkanski migracijski poti in ob njej za skupno evropsko mizo prisluhnili in iskali rešitve za boljše upravljanje begunskega toka. Enajst premierjev povabljenih držav (osmih držav članic EU in treh kandidatk za članstvo) je na bruseljski vrh pripotovalo s precej različnimi stališči. Čeprav so tudi predstavniki evropskih inštitucij opozarjali, da je srečanje izjemnega pomena, je razmere še najbolj dramatično orisal slovenski premier Miro Cerar: če ne bo na vrhu sprejet konkreten akcijski načrt za obvladovanje toka beguncev po zahodnobalkanski migracijski poti, bo Evropska unija začela razpadati. Od vrha je pričakoval rešitve, kako ohraniti Unijo in zaščititi zunanje meje pred nenadziranim prihodom beguncev.
Zbrani voditelji na vrhu niso mogli sprejeti obvezujočih odločitev za celotno Evropsko unijo, saj se je srečanja v prostorih evropske komisije udeležilo zgolj osem članic in tri kandidatke za članstvo, Makedonija, Srbija in Albanija. Vseh 16 točk akcijskega načrta, ki ga je voditeljem razposlal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, je tako lahko predstavljalo zgolj politično zavezo. V osrčju tega predloga sta bila zaveza za boljše obveščanje med sosedami o pretoku beguncev s posebnimi kontaktnimi osebami in jasno zagotovilo, da posamezna država beguncev ne bo pošiljala naprej brez strinjanja naslednje države v zahodnobalkanski migracijski verigi.
Srbski premier Aleksandar Vučić je srečanje zapustil kot prvi. Ob odhodu z vrha je dejal, da so voditelji imeli priložnost govoriti in slišati o težavah drugih. »Razumeli smo se in poslej bomo odločitve sprejemali skupno,« je dejal in izrazil upanje, da so s tem preseženi spori in medsebojno pripisovanje krivde. »Vsi bomo morali premisliti tudi o drugih državah in njihovih interesih. To so majhni, a zelo pomembni koraki naprej,« je poudaril. Ob zaključku redakcije je zasedanje voditeljev v Bruslju še trajalo.
Milanović: Hrvaška za dogovor, če to storijo tudi drugi
Slovenski premier Miro Cerar je ob nujni pomoči v policijskih silah, opremi in finančni pomoči izpostavil predvsem bistveno izboljšanje komunikacije s tistimi državami, s katerimi je doslej šepala. Hrvaška se mora v naslednjih dnevih in tednih po njegovih besedah obnašati drugače. »Pričakujem, da Hrvaška ne bo namerno razpršeno pošiljala ljudi v Slovenijo brez predhodnega obveščanja ter jih potiskala v reko, čez mejo, lačne in utrujene,« je bil oster Cerar.
Hrvaški premier Zoran Milanović se na njegove besede vsaj pred novinarskimi mikrofoni ni odzval. Zanj so bili vsi Junckerjevi predlogi sprejemljivi in hkrati nesprejemljivi. Kot je namreč pojasnil, tri države kršijo pravila, preden begunci prispejo do Hrvaške. Milanović je ponazarjal neformalni migracijski koridor, ki je vzpostavljen čez Grčijo, Makedonijo in Srbijo. Hrvaška bi lahko sprejela dogovor, da se drugim ne pošilja beguncev brez njihove odobritve, če bi to storile tudi druge države. »Hrvaška takšnega dogovora ne bi kršila, saj je šele četrti člen v verigi,« je pojasnil.
Problematiziral je tudi registriranje beguncev na Hrvaškem, v Sloveniji in Grčiji. Za Grčijo, članico schengenskega območja, je izkazal razumevanje, da ob takšnem navalu beguncev vseh registracijskih postopkov sploh ne more opraviti. »Tega ne bi zmogel nihče. Ne more Hrvaška in tudi Slovenija ne.«
Slaba komunikacija tudi med Grčijo in Makedonijo
Trenja so se nakazovala tudi med Makedonijo in Grčijo. Makedonski premier Nikola Gruevski je potožil, da tudi med grškimi in njihovimi oblastmi ne obstaja dobro sodelovanje glede obveščanja o prihajajočih beguncih na makedonsko mejo. V Đevđeliji se tako denimo vsak dan znajde tudi 10.000 beguncev, je dejal in ocenil, da begunski tok ne predstavlja izziva zgolj za njihovo državo, temveč za celotno EU. Grški premier Aleksis Cipras se na očitke Gruevskega ni odzval, a je izrazil upanje na skupen dogovor. »Evropa je pred veliko humanitarno krizo, zato je treba najti skupno evropsko rešitev. Imamo veliko odgovornost, saj begunci vsak dan umirajo v Egejskem morju. Do danes nam žal ni uspelo najti rešitve, ker je več držav zavzelo stališče, češ, da naj se begunci ne znajdejo na njihovem dvorišču. To pomeni, da moramo deliti odgovornost na vse evropske države.«
Cipras je bil eden izmed redkih evropskih voditeljev, ki je pred mikrofoni potarnal, ker na srečanje niso povabili Turčije, kjer se dejansko začenja begunski val na zahodnobalkansko migracijsko pot. Evropska komisija sicer tudi z močnim posredovanjem Nemčije poskuša s Turčijo skleniti poseben akcijski načrt, po katerem bi državi za oskrbo beguncev na njenih tleh namenili najmanj milijardo evrov (Ankara sicer želi tri milijarde), Turčija pa bi morala prav tako sprejemati zavrnjene migrante, ki so v Evropsko unijo vstopili prek njihovega ozemlja. V zameno bi dobila hitrejšo vizno liberalizacijo in pospešitev skorajda povsem zastalega asociacijskega procesa z EU (odprtje enega do treh novih pogajalskih poglavij). Evropska komisija si želi, da bi dogovor s Turčijo dosegli čim prej. »Vsi vedo, da je na začetku koridorja država vstopa. Če se ne bomo mogli dogovoriti z državo vstopa, bo zelo težko najti rešitev,« je dejal Cipras.
Grčija za Evropsko unijo ni ključna zgolj zaradi svoje sosedske lege s Turčijo. Poleg Italije naj bi namreč na grškem ozemlju vzpostavili tudi posebne nastanitvene centre (hot spote), v katerih bi s pomočjo osebja iz evropskih agencij migrante ločevali na tiste, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, in tiste, ki jih bodo vračali v njihove domovine oziroma države izvora. Prvi takšen center že deluje na otoku Lezbos, do sredine decembra, kot je pojasnil Cipras, pa naj bi se jim na drugih otokih pridružili še štirje. Grški premier je zagotovil, da se bo država držala svojih obvez, a se je ob tem vprašal, kaj je z odgovornostjo drugih držav. Države članice bi namreč morale za opravljanje registracij, identifikacije in varnostnega preverjanja migrantov v te centre po zaprosilih komisije napotiti vsaj 800 strokovnjakov (policistov v enote Frontexa), a so doslej zagotovile le slabo tretjino.
Kritike grškega mejnega nadzora v Egejskem morju
Kot so ob včerajšnjem vrhu opozorili nekateri evropski voditelji, hot spoti in s tem evropska migracijska agenda ne bodo delovali, če države ne bodo držale svojih obljub. Glede na Junckerjeve predloge, o katerih so včeraj razpravljali evropski voditelji, pa se v komisiji zavedajo, da tem centrom ne bo uspelo rešiti vseh težav prehajanja migrantov čez zahodnobalkansko pot že v Grčiji. Malo je namreč možnosti, da bodo vsi begunci hoteli skozi registracijski postopek na otokih, če bi jim grozilo, da morebiti ne bodo dobili mednarodne zaščite in bi se morali vrniti domov. Centrom bi se utegnili izogniti in pot proti zahodni Evropi nadaljevati na lastno pest.
Tudi zato je bila očitno ena izmed Junckerjevih zamisli vzpostavitev dodatnih izstopnih centrov na grško-makedonski meji, kjer bi enote Frontexa preverjale, ali so bili migranti dejansko registrirani na njihovih vstopnih točkah v Grčiji. Za izboljšanje nadzora meja v Grčiji so se sicer na vrhu zavzeli številni voditelji. Po Cerarjevih besedah je treba »preprečiti velik dotok na meji med Grčijo in Turčijo, uporabiti obstoječe mehanizme in jih nadgraditi z novimi, da bistveno zmanjšamo dotok migrantov«. Tudi premier Milanović je menil, da je treba izboljšati mejni nadzor na grški morski meji. »Zakaj tega ne počne grška obalna straža, ne vem. Z aktivnim pristopom obalne straže je možno kontrolirati teh nekaj milj med grškimi otoki in Turčijo. To bi lahko storila tudi Hrvaška. Ne nazadnje takšen nadzor že nekaj let izvaja tudi Španija.«
