Zmaga proti Partizanu je bila po vseh težavah na začetku sezone zagotovo obliž na veliko rano, kajne?

Upam in verjamem, da je to prelomnica v naši sezoni. Igra še vedno ni bila optimalna, saj imamo ogromno rezerv, a sta bila pristop in energija končno na želeni ravni. Način, na katerega smo zmagali, je poseben in lep, a smo si uspeh zaslužili z nepopustljivostjo. To mora biti smerokaz za naprej in verjamem, da bo šlo od tukaj naprej samo še navzgor.

Kje se zapleta v vaši igri?

Vidi se, da še nismo uigrani. Naš prvi igralec Jure Lalić je manjkal na začetku priprav mesec dni zaradi poškodbe, Žiga Dimec je bil odsoten zaradi reprezentančnih obveznosti, Irman Polutak pa je imel prav tako težave z zdravjem. Večji del priprav smo tako oddelali brez centra in brez Stefana Sinovca, ki je prišel tik pred začetkom sezone. To morda vsi skupaj pozabljamo. Med seboj se še vedno spoznavamo in iščemo rdečo nit, da se začutimo med seboj. To sicer nikakor ni opravičilo za pretekle predstave in način, na kakšnega smo izgubili predvsem dve tekmi.

Kako ste občutili svoj zadnji met s sredine za zmago?

Ne bi bil rad preveč bahaški, saj je šlo za nemogoč met. Če bi ga ponovil še stokrat, bi verjetno vsakokrat zgrešil. V glavi sem si rekel, da še ni konec, poskušal osvojiti čim več prostora in poizkusil srečo. Hvala bogu, da se je razpletlo po naših željah.

Zagotovo je to za zdaj koš vaše kariere.

Definitivno je do sedaj najlepši in najpomembnejši. Težko ga je opisati in ga ne bom nikoli pozabil. Tudi zato, ker je bil dosežen v Pionirju proti Partizanu, ki nekaj pomeni v evropski košarki.

Sicer tudi osebno na začetku sezone niste v najboljši formi. Kje tiči vzrok?

Psihološko sem bil v krču. Prilagoditev na novega trenerja in nov sistem je pri meni trajala nekoliko dlje kot pri drugih. Pred tekmo s Partizanom sem teden dni odlično treniral in se fizično dobro počutil, kar je bilo prvič v letošnji sezoni. Pred tem sem imel vedno kakšne manjše zdravstvene tegobe, ki smo jih sicer rešili do tekem. Z nekaj lahkimi meti se mi je proti Partizanu odprlo in verjamem, da je psihološki krč sedaj prelomljen.

Kaj vse se je spremenilo s prihodom Ivana Velića?

Vsak trener ima svoj način dela in svoj trenerski DNK. Veliko se je spremenilo. Aleksandar Džikić deluje na en način, Velić na drugega. Tisti igralci, ki smo ostali od lani, smo morda imeli s prilagoditvijo še nekoliko več težav, saj smo bili navajeni na nekaj drugega. A smo profesionalci in moramo to v najkrajšem času sprejeti in spraviti na raven, ki je potrebna.

Čutite pri Veliću tolikšno zaupanje, kot ste ga pri Džikiću?

Nikoli v življenju se z nobenim trenerjem verjetno ne bom več tako ujel, kot sem se z Džikićem. In to govorim z vsem spoštovanjem do vseh drugih trenerjev. Džikića izjemno cenim in spoštujem. Hvaležen sem mu in mu vedno bom za vse. Na njega gledam drugače, saj je vsaj z moje strani najin odnos prerasel le okvire igralec-trener. Ne glede na to imam tudi pri Veliću občutek, da mi zaupa. Predvsem takrat, ko vidi, da sem stoodstoten in da je moja energija prava.

Liga ABA, 7. krog: Igokea – Sutjeska 75:58 (17:17, 39:28, 60:42, Pešaković 18; Spasojević 11), MZT Skopje – Cibona 69:68 (16:17, 37:32, 52:53, Drenovac 18; Ante Žižić 18, Joksimović 5), Cedevita – Zadar 81:88 (16:19, 33:40, 58:57, Pullen 24; Cosey 25), odigrano v petek: Tajfun – Mega Leks 60:64 (7:17, 23:33, 43:46, Čebular 20; Janković 23), danes ob 21. uri: Metalac – Crvena zvezda, vrstni red: Budućnost 6-1, Mega Leks 5-2, Olimpija, Cedevita, Igokea in MZT po 4-3, Crvena zvezda 4-2, Krka in Zadar po 3-4, Tajfun, Partizan, Sutjeska in Cibona po 2-5, Metalac 3-3.